Svet preplavlja konservativni politični val

Datum:

V Evropi in svetu se ponovno prebuja konservativizem. Volivci so zaupali vodenje svojih držav konservativnim silam v Grčiji, Italiji, Finski, Švedski in nazadnje Nizozemski. V Argentini je zmagal kandidat z libertarnim programom, v ZDA merilci javnega mnenja na prihajajočih volitvah napovedujejo Trumpovo zmago. Volitve pričakujemo tudi v Evropi. Junija prihodnje leto bodo volivci odločali o prihodnosti Evropske unije. 

Zmaga Wildersovih svobodnjakov je že drugi zaporedni udarec za liberalne sile. Le nekaj dni pred tem je Javier Milei pretresel Južno Ameriko in svet. Gre le za zadnji dve veliki zmagi za konservativne sile. Konservativni val se je začel na Švedskem, kjer so na volitvah septembra 2022 zmagali konservativni Švedski demokrati. Lani istega meseca je na volitvah v Italiji zmagala Georgia Meloni in njeni Bratje Italije. Letošnja nabirka konservativnih zmag se je razširila aprila na Finskem, kjer je zmagala Nacionalna koalicija Peterri Orpa, kmalu zatem pa je v Grčiji zmagala Nova Demokracija.

Zgoraj naštetim zmagovalcem je skupno, da nasprotujejo preseku politik, ki so jih v zadnjih letih posvojile leve politične sile. Te so se po koncu hladne vojne znašle v situaciji, ko je bilo domala nemogoče zagovarjati plansko gospodarstvo. Politični parket se je preoblikoval, tržno gospodarstvo je namreč postalo temelj zahodnega sveta, ki se ga več ni politično “preizpraševalo”. V ospredje so stopile druge teme. Na osrednjo politično prizorišče so prispela vprašanja spolne identitete, pravice invalidov, žensk, LGBT skupnosti, rasne in etnične identitete, različnih verskih skupnosti, priseljevanja in vprašanje onesnaženosti zemlje. Levica je ohranila konflikt kot temelj družbenega razmisleka. Konflikt med delavstvom in lastniki kapitala se je sicer umaknil, a ga je nadomestil konflikt med množico manjšin v družbi in dominantno družbeno skupino.

Zmage konservativnih sil
Zmage konservativnih političnih strank ali politikov je seveda potrebno razumeti znotraj političnega konteksta posamezne države. Zmaga Geerta Wildersa in njegovih svobodnjakov je jasen signal volivcev, da se mora nebrzdano priseljevanje na Nizozemsko končati. Zmago konservativnih sil na Švedskem je pripisati njihovemu nasprotovanju nezakonitim migracijam. Georgio Meloni so volivci izvolili, da ustavi sredozemsko migracijsko pot, ki obremenjuje Italijo. Zmaga Javierja Mileia ima nekoliko drugačen karakter. Razumeti jo je kot upor zoper socialistične politike, ki so obubožale nekoč najbogatejšo državo. Na Finskem so volivci socialdemokratki Sanni Marin zamerili pretirano zadolževanje. V Grčiji so bile prav tako v ospredju ekonomske teme.

Zmagovalec volitev na Nizozemskem Geert Wilders (Foto: epa)

Pred vrati ameriške in evropske volitve
Pred konservativci sta še dvoje izredno pomembnih volitev. Najprej v Evropi, kjer bodo volivci izvolili svoje predstavnike v Evropski parlament. Pred časom je o teh spregovoril predsednik SDS Janez Janša. V govoru na Gori v Poljanski dolini je povedal naslednje: “Pred nami so leta, v katerih se bo odločilo, v katero smer bo šla Evropa. Naslednje leto so volitve v Evropski parlament. V institucijo, ki daje politično barvo vsemu, kar se v Evropi dogaja. Udeležba na teh volitvah je pomembnejša, kot se nam Slovencem zdi.” Poslanec SDS Branko Grims je prepričan, da se bo odločalo ne zgolj o prihodnosti, temveč tudi o usodi Evrope. Te volitve so zadnja priložnost za Evropo. Če se bo isti proces nadaljeval ali celo stopnjeval nadaljnjih pet let, sem prepričan, da Evrope ne bo več. Ne samo, da je ne bomo spoznali, ampak je fizično ne bo več, ker se bo spremenila v nekaj, kar Evropa nikoli ni bila,” je povedal. 

Desnici kaže dobro
Napovedovanje rezultatov volitev tako daleč v prihodnost je nehvaležno opravilo, a zadnje zmage konservativcev v Evropi in svetu gotovo opogumljajo. Glede na avgustovske izsledke bruseljskega Politica bodo desne politične stranke zabeležile velik napredek na račun sredinskih strank. Stranka Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) bi dosegla tretje mesto, ki bi si ga delila z evropskimi liberalci (Renew). Obe politični skupini bi dosegli 89 sedežev. Napredovala bi tudi politična skupina Identiteta in Demokracija, ki bi prejela 77 sedežev. Evropska ljudska stranka (EPP) bi bila nesporna zmagovalka evropskih volitev z doseženimi 165 sedeži. Stranka bi glede na prejšnje volitve sicer nazadovala za 12 sedežev. Evropski socialni demokrati bi prejeli 145 sedežev

Janša je v svojem zadnjem intervjuju za Voice of Europe povedal, da se večina v EPP zaveda napake, ki jo je pred leti storila nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel, ko je odprla vrata svoje države nezakonitim migrantom, zato obstajajo temelji, da se sklene koalicija s strankami, ki so v ECR. Če do tega ne bi prišlo, bo SDS pripravljena razmisliti tudi o sodelovanju s katero drugo politično skupino v Evropskem parlamentu.

Če bodo prihajajoče evropske volitve dale barvo dogajanju v naši bližini, pa dogajanje v svetu določajo volitve v Združenih državah Amerike. Nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub boju s pravosodjem kaže presenetljivo dobro. Trenutni ameriški predsednik Joe Biden se sooča s kritikami zaradi slabe ekonomske slike, volivci pa s skepso opazujejo tudi njegove vse bolj pogoste javne spodrsljaje, ki indicirajo, da predsednik ZDA ni več sposoben opravljati funkcije. Z desne se sooča s kritikami zaradi pretirane vpletenosti v Ukrajini, zaradi enoznačne podpore Izraelu pa mu razpada domače volilno telo. Američani islamske veroizpovedi pa so mu v veliki meri odrekli podporo.

Donald in Melania Trump (foto: epa)

Da Trumpu kaže resnično dobro, ugotavljajo tudi merilci javnega mnenja. Če bi se danes pomerila Biden in Trump, bi Trump zagotovo zmagal. Še več, tako visoke podpore, ki jo beleži sedaj, je ni beležil v nobenem trenutku med prejšnjimi volitvami. Američani so si očitno premislili.

Zasuk v desno tudi v Sloveniji?
Zasuk v desno pa je opaziti tudi v Sloveniji. Golobova vlada je malce več kot leto in pol po volitvah izgubila politični potencial. Dinamiko med koalicijskimi partnericami dominira konflikt, ki ga v večji meri poganja nizko javno mnenje. Volivci vladi očitajo neoperativnost, tako kot vladi Marjana Šarca. Hkrati SDS beleži zelo visoko podporo. Številni se zato sprašujejo, ali se bo ponovil scenarij, ko je Šarec odstopil, vajeti pa je prevzel Janša. Slednji sicer zagovarja predčasne volitve kot edini možni izhod iz političnega primeža. Volivci na pomladnem delu političnega spektra jih zato vse težje pričakujejo.

Ž. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

SD v dolgovih, nekdanji glavni tajnik pa še vedno “aktiven”

Socialni demokrati (SD) naj bi imeli za 1,5 milijona...

Jelko Kacin: Ukrajina ne bo padla!

Natanko pred dvema letoma, 24. 2. 2022, je Vladimir Putin izvedel...

Francija usposobila 10.000 ukrajinskih vojakov

Francija je od začetka ruske invazije na Ukrajino usposobila...

Vlada odkrito sponzorira Hamasove pomagače

Z besedami, ki jih je Robert Golob izgovoril ob...