fbpx

Medtem ko je Golob napovedal “osončenje” Slovenije, se na stotine skupnosti bori proti solarnim farmam

Foto: STA/Pixabay

Medtem ko je Robert Golob napovedal “osončenje” Slovenije, se na stotine skupnosti po vsem svetu trenutno bori proti temu. Čeprav je ljudem abstraktno všeč zamisel o solarnih farmah, je dejstvo, da ta vir energije zahteva od 300-krat do 600-krat več zemlje kot drugi viri energije, povrhu pa je proizvedenih 300-krat več strupenih odpadkov, ki opustošajo kritične habitate divjih živali.

V revnih afriških državah številne bogate države sveta odlagajo rabljene sončne celice in baterije. Druge bogate države pošiljajo rabljene sončne celice na “odlagališča, kjer bi v nekaterih primerih lahko potencialno onesnažile podtalnico s strupenimi težkimi kovinami, kot so svinec, selen in kadmij”.

Do leta 2035 bo trikrat več rabljenih sončnih kolektorjev kot novih, zaradi česar bodo ti štirikrat dražji. Sončna energija predstavlja hitro rastoči trg, kar pa žal ni tako pozitivno, kot se morda zdi na prvi pogled. Stopnja zamenjave solarnih panelov je hitrejša od pričakovane in glede na trenutne zelo visoke stroške recikliranja obstaja nevarnost, da bodo vsi uporabljeni paneli odvrženi naravnost na odlagališče (skupaj z vetrnimi turbinami, ki jih je prav tako težko reciklirati). Regulatorji in akterji v industriji morajo začeti izboljševati ekonomiko in obseg zmogljivosti recikliranja, preden se sproži plaz sončnih kolektorjev, opozarjajo pri Harvard Business Review.

Ogroža se biotsko raznovrstnost
Solarne farme ubijajo kritično ogrožene puščavske želve. “Ekipa biologov je preselila 139 želv iz njihovega habitata, da bi naredila prostor za sončne kolektorje. V nekaj tednih je bilo ubitih 30 želv,” je lani razkril Review Journal. Naravovarstveniki verjamejo, da so plazilci zaradi stresa, ki ga povzroča selitev, postali ranljivejši, jazbeci, ki so želve najverjetneje pokončali, pa so to storili zaradi suše, saj so iskali nove vire plena. Izguba želv ogrožene vrste v Nevadi od leta 1990 nedvomno ponazarja izzive uvajanja alternativnih virov energije v puščavi Mojave pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Tudi hitenje z gradnjo vetrnih elektrarn za boj proti podnebnim spremembam je v nasprotju z ohranitvijo enega  najveličastnejših plenilcev zahoda ZDA (tamkajšnjega znamenitega orla), saj vrsti grozi izumrtje. Zatem ko vetrne turbine porabijo desetletja za ubijanje ogroženih vrst, se njihove lopatice pošlje na odlagališča, ker bi bilo njihovo recikliranje predrago. “Skupnosti po vsem svetu se borijo proti vsiljevanju okoljsko uničujočih sončnih in vetrnih projektov s strani bankirjev, obalnih elit in subvencioniranih kmetov. Samo v Ohiu je letos več kot 40 okrožij blokiralo ali omejilo projekte,” opozarja ameriški pisatelj Michael D. Shellenberger, avtor knjig z okoljsko tematiko, priznana revija Times pa ga je celo razglasila za okoljskega junaka.

Jedrske elektrarne v Nemčiji potrebujejo 500-krat manj površine, kot je to potrebno pri sončni energiji in 415-krat manj kot pri vetrni  energiji. “Nizka gostota energije sončne svetlobe in vetra je razlog, zakaj sončni in vetrni projekti zahtevajo toliko zemlje in rudarjenja. Zato ne morejo napajati visokoenergetske civilizacije. In zato se bližamo koncu navdušenja nad obnovljivimi viri energije,” je prepričan Shellenberger.

Aktualni premier Robert Golob je julija letos v eni izmed oddaj na slovenski televiziji napovedal gradnjo velikanskih sončnih elektrarn. V obdobju treh let nameravajo postaviti dvakrat več sončnih elektrarn, kot jih imamo danes. Po predstavljenih dejstvih je več kot očitno, da je premier v zmoti. Še posebej, če se zavedamo, da jedrska elektrarna deluje neprestano dan in noč in zato proizvede več ur elektrike kot sončna elektrarna, ki deluje le, kadar sije sonce.

Sara Kovač