fbpx

Ob rdeči zvezdi bo Makarovičeva očitno nosila tudi Prešernovo nagrado

Koncert Nosil bom rdečo zvezdo, ki ga je pripravila Svetlana Makarovič. (Foto: STA)

Na kulturnem ministrstvu se po poročanju Dela dogovarjajo, da bodo Svetlani Makarovič vrnili Prešernovo nagrado. Pesnica je namreč povedala, da pričakuje, da ji bo vrnjena – istočasno pa pričakuje, da bo pater Marko Ivan Rupnik vrnil svojo nagrado, ki je po njenem mnenju že leta 2000 ne bi smel dobiti. Ministrstvo mu nagrade ne more odvzeti, zakon, ki to preprečuje, bi bilo po mnenju ministrice treba spremeniti. Ob vsem tem se je treba tudi vprašati, kje se bodo našla sredstva za Makarovičevo – prejemnika dveh Prešernovih nagrad za leto 2023 sta namreč že izbrana.

Spomnimo, Svetlana Makarovič je leta 2000 zavrnila Prešernovo nagrado, ker jo je prejel tudi pater Marko Ivan Rupnik. “Takoj po tem, ko sem to nagrado v celoti zavrnila, sem vrnila tudi častni znak svobode predsedniku države Milanu Kučanu s pripombo, da mi ta znak ničesar več ne pomeni, ker je prišlo do zlorabe Prešernove nagrade, ko si je Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade. To sem sprejela kot žalitev mene kot osebe in mojega umetniškega opusa,” je pred dnevi povedala za STA.

Pesnica in pisateljica obenem tudi pričakuje, da bo pater Rupnik vrnil Prešernovo nagrado, ki mu je bila po besedah aktualne ministrice Aste Vrečko podeljena na neustaljen način. Ministrstvo nagrade ne more odvzeti, saj trenutni zakon tega ne predvideva – po mnenju ministrice bi bilo to treba spremeniti. Ministrica torej pričakuje, da bo Rupnik samoiniciativno vrnil nagrado. Proti Rupniku so bile namreč lani vložene obtožbe o domnevnih psihičnih in spolnih zlorabah določenih redovnic – preiskava je sicer pokazala, da je primer zastaral – zato se v javnosti pojavljajo deljena mnenja glede tega, ali bi moral vrniti nagrado. Makarovičevi se sicer zdi, da je bila Rupniku nagrada podeljena neupravičeno, po njenih besedah njegovi mozaiki “pomenijo približno toliko, kot v literaturi pomeni opus Paula Coelha, se pravi nič,” je pisala Mladina.

Zakon o Prešernovi nagradi (ZPreN-1) navaja, da se vsako leto lahko podeli največ dve Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada. Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta v letu 2023 prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič – kar pomeni, da so sredstva v tem letu že podeljena. Kje bodo torej vzeli denar za Makarovičevo, bo po tem, ko si je nenadoma premislila, na njen račun nekdo drug ostal brez nagrade? Ali bo premier Robert Golob čudežno našel dodatna sredstva tudi za njeno nagrado? Nekateri viri so v preteklosti sicer trdili, da je Makarovičeva nagrado zavrnila, denar – 2 milijona tolarjev – pa kljub temu sprejela. Makarovičeva zaradi zaslug na področju kulture tudi prejema izjemno pokojnino, ki znaša 90 odstotkov najvišje možne pokojnine.

Makarovičeva se torej ne želi ubadati z vprašanjem, ali naj se umetnost loči od umetnika – se pa s tem očitno ukvarja ministrica, ki bi Rupniku nagrado vzela, če bi jo le lahko. Po njenih kriterijih je potemtakem težko razumeti, da bo po drugi strani nagrado vrnila Svetlani Makarovič, ki se je večkrat vedla vse prej kot kulturno. “V svojem zadnjem tekstu, namenjenem dr. Jožetu Možini, ste prekoračili vse mere dobrega okusa, bili žaljivi, verjamem, da to celo namenoma. Ko človek pade tako daleč, ko se spusti na tako nizek nivo, postane ničvreden za normalno razmišljujočega človeka,” je ocenil dr. Janez Remškar, da pri knjižici Svetlane Makarovič ne gre za umetniško svobodo, ampak za nedostojne in prostaške žalitve, nevredne opusa Makarovičeve iz preteklosti, pa je ocenil celo Franci Kek, ki je politično sicer bolj na strani Makarovičeve. Slednja se je namreč večkrat udeležila petkovih protestov, uperjenih proti vladi Janeza Janše, kjer je med drugim recitirala svojo pesem Utrip laži.

“Svetlana Makarovič zadnja leta neumorno poziva k duhovni prenovi Osvobodilne fronte in povrnitvi sijaja rdeči zvezdi kot simbolu boja za svobodo vseh ljudi. Mi, nasledniki bork in borcev proti fašizmu in nacizmu, moramo nadaljevati njihov boj, kadar koli družbene okoliščine to zahtevajo,” pa so pred leti zapisali v vabilo na debato z naslovom Dežela pridnih, ki je potekala v Slovenskem mladinskem gledališču – dogodek je bil brezplačen oziroma je sponzorstvo prevzela Mestna občina Ljubljana Zorana Jankovića. Makarovičeva je izrazito sovražna do drugače mislečih. Nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja je na primer imenovala za osebek, za katerega upa, da ga bo, “ko se bo šel poklonit italijanskemu fašizmu v imenu nekakšne gnile smrdljive sprevržene sprave, nekdo zbrcal v šaht”. Kar dobesedno pomeni vreči v rudniški jašek, kakor so komunisti ravnali s številnimi Slovenci in drugimi narodi nekdanje Jugoslavije, kar je še danes huda narodna rana, na katero Makarovičeva le še posipa sol. Ja, Makarovičeva že ve, zakaj se ne želi ubadati z vprašanjem, ali naj se in kdaj umetnost loči od umetnika.

Sara Kovač