fbpx

Robert Golob v Pragi “rešuje” EU pred draginjo, Slovenija pa ima dokazano najvišje stroške električne energije

Predsednik vlade Robert Golob na srečanju Evropske skupnosti. Vir: STA

Danes se v Pragi na neformalnem vrhu sestajajo voditelji Evropske unije. Govora je predvsem o spopadanju z draginjo energentov in vojno v Ukrajini. Med voditelji je tudi predsednik slovenske vlade, ki pričakuje odločno ukrepanje. Le upamo lahko, da bodo predlogi, ki jih bo predlagala Slovenija, preudarnejši, kot je bilo Golobovo vodenje GEN-I. Ta je še v času, ko je bil na čelu družbe, pod ceno prodala električno energijo, proizvedeno v Jedrski elektrarni Krško, zaradi česar jo mora danes drago odkupovati na tujih trgih. To je eden izmed razlogov, zakaj danes njihovi naročniki plačujejo oderuške cene. 

V Pragi bodo imeli ministri na mizi predloge petih ukrepov, ki jih je pripravila Evropska komisija, med njimi tudi pripravo cenovne kapice za uvoz plina. Komisija v okviru tega predlaga, da se omeji cena plina v povezavi z nizozemskim vozliščem TTF, prek katerega se določa cene plina v Evropi ta trenutek, poroča STA. Voditelji dokončne odločitve ne bodo sprejeli danes, temveč predvidoma čez dva tedna, ko bo na sporedu redni vrh EU.

Kot že rečeno, bodo voditelji spregovorili tudi zaostrovanju ruske agresije ter o nadaljnji pomoči Ukrajini na vojaškem, finančnem in humanitarnem področju. Članice EU sicer že včeraj sprejele osmi sveženj sankcij proti Rusiji, ki povečuje obseg produktov, ki se jih iz Rusije ne sme izvažati ali jih tja uvoziti. Namen tokratnih uvozno-izvoznih sankcij je predvsem prizadeti rusko železarsko industrijo ter njihovo proizvodnjo orožja. Pomemben del sankcij je tudi cenovna kapica na ceno surove nafte, ki se jo po pomorski poti transportira v tretje države. Temu so prvotno nasprotovale Malta, Ciper in Grčija, a so naposled popustile in glasovale za omejitev, pod pogojem, da lahko v doglednem času izvedejo reevalvacijo učinkov sankcije na njihovo gospodarstvo.

Foto: STA

Voditelji pa bodo prav gotovo govorili, pa čeprav neuradno, tudi o podpori Ukrajine pri vstopu v zvezo Nato. Ta je na njene voditelje naslovila uradno prošnjo šele po tem, ko je Rusija ilegalno aneksirala štiri njihove regije. Pri tem jo je nemudoma podprlo devet držav, in sicer Češka, Estonija, Latvija, Litvia, Severna Makedonija, Črna Gora, Poljska, Romunija in Slovaška. Slovenije ni bilo od njimi, kar predstavlja precejšen odmik od dosedanje politike Slovenije, ki jo je zastavila vlada Janeza Janše. Nekaj dni kasneje je zunanja ministrica Tanja Fajon za medije komentirala, da Slovenija ukrajinski vlogi za članstvo ni naklonjena. Nespametna in nepreudarna izjava, ki kaže predvsem na pomanjkanje diplomatskega pedigreja, je naletela na kritičen odziv v opoziciji.

O vojni v Ukrajini so evropski voditelji že na srečanju Evropske skupnosti. Po besedah premierja so voditelji zaenkrat ohranili konsenz glede ključnih vprašanj.

Nakup alžirskega plina
Predsednik vlade pa je že pred prihodom na zasedanja spregovoril o nameri vlade, da plin, ki bi sicer prišel iz Rusije, kupi v Alžiriji. Glede na premierjeve besede bosta državi podpisali pogodbo o nakupu treh teravatnih ur oz. cca 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. To bi po ocenah zadostovalo za eno tretjino slovenskih potreb. Pogodba naj bi veljala tri leta.

Gal Kovač