fbpx

“Ruski” posli Musarjevih: o dragih manevrih, ki ne služijo transparentnemu poslovanju

Aleš Musar na Ruski dači. (Foto: STA)

Da bomo lahko razvozlali celotno mrežo podjetij, kjer je lastnica ali solastnica Nataša Pirc Musar, je treba za pojasnjevanje celotne slike poleg Viktorije Krivolutskaye dodati Aleša Musarja. Veliko smo lahko prebrali o njegovem tajkunskem lomastenju v slovenskem gospodarskem prostoru, dejaven pa je bil tudi zunaj slovenskih meja, na primer v Črni gori.  A o tem kdaj drugič. Tokrat pa o nenavadnih, slepilnih in predvsem precej dragih manevrih, povezanih z Rusko dačo, ki vzbujajo dvom o transparentnosti delovanja moža predsedniške kandidatke. 

Z našimi sedanjimi raziskovalnimi objavami želimo pregledati delovanje Nataše Pirc Musar v luči transparentnosti in zglednosti. Kot je Nataša Pirc Musar večkrat sama poudarila, jo njen soprog Aleš Musar podpira v vsem in se o delu tudi veliko pogovarjata, kar naj bi se velikokrat zavleklo pozno v noč.  Kot rada poudari, vedno vse predebatirata po dolgem in počez, preden se o čem odločita – tako je za portal odkrito.si povedala v začetku letošnjega leta. Tokrat si pobližje poglejmo zgodbo o Ruski dači – vanjo se je Musar zagledal, ko je bila naprodaj na dražbi v stečajnem postopku podjetja GEC.IN Sončne elektrarne. Musar je septembra 2016 ustanovil družbo AURUD, d.o.o., katere formalna lastnica in ustanoviteljica je bila družba Aulon Gmbh. To je podjetje, prek katerega je Musar speljal prenekateri slovenski tajkunski posel. Gre za netransparentno strukturo, sploh če vemo, da je potem vsa dejstva o prikritem lastništvu sam delil z javnostjo (Siol, 12. 10. 2016). Vsekakor se je zelo potrudil in naredil start-up podjetje, na katerem bi nato speljal projekt Ruske dače. A na veliko presenečenje je projektno podjetje ugasnilo manj kot v enem letu. Družbo so avgusta 2017 izbrisali iz sodnega registra.

Aleš Musar je torej posredno prek svoje nemške družbe Aulon Gmbh ustanovil podjetje AURUD, d.o.o. z 20 tisoč evri ustanovitvenega kapitala prav za projekt obnove podeželske vile Ruska dača. Družbe sprva ni poimenoval po projektu, ampak je to storil šele februarja 2017.  Takrat je AURUD, d.o.o. preimenoval v Ruska dača, d.o.o.  Nato je družba objavila svoje izkaze za poslovanje v letu 2016. Kaj veliko se v tem času seveda ni moglo zgoditi – a v danem primeru očitno velja nasprotno. Javnost zanima, od kod je družba dobila sredstva za nakup podeželske vile Ruska dača. Dražba je potekala konec septembra 2016, objavljena pa je bila dober mesec prej. Izklicna cena je bila določena v višini 68.550 evrov, prodana pa nato z višanjem ponudb za 105 tisoč evrov. Glede na to, da je bila stavba v propadajočem stanju in pod spomeniškim varstvom, kar močno otežuje obnovo, ter tudi brez prave dostopne poti, lahko vidimo, da gre za precejšnje povečanje izklicne cene. Decembra 2016 je stečajni upravitelj dobil soglasje za sklenitev pogodbe, kar pomeni, da je moral Aleš Musar prek družbe AURUD d.o.o. hitro dobiti še najmanj 85 tisočakov za celotno kupnino. To je speljal z naknadnim vplačilom v kapitalske rezerve.

Naknadno vplačilo v kapitalske rezerve je zlorabljen manever prikritja transparentnosti financiranja družbe. Če bi namreč obstajali resni nameni, bi enostavno vplačal novi kapital v družbo in s tem zagotovil sredstva. Transparentno z vpisom plačnika osnovnega kapitala. Tako je družba imela med sredstvi konec leta ovrednoteno hišo, ki jo je kupila za 105 tisoč evrov, na 124.250 evrov 30 tisoč evrov dolgoročnih finančnih naložb (!), 63.108 evrov kratkoročnih finančnih naložb in 282.436 evrov denarja na računu. Na strani obveznosti pa 20 tisoč evrov vpoklicanega kapitala in 480 tisoč evrov kapitalskih rezerv ter 307 evrov poslovnega izida. Pustimo strukturo, a gre za novo podjetje, nezadolženo, s sicer nenavadno kapitalsko strukturo, a vseeno, vsaj na papirju, dobro stoječo. In to z novim projektom. Pa jo izbrišejo iz sodnega registra že čez nekaj mesecev. Zakaj?

Lahko sicer rečemo, da gre za prvo leto poslovanja in velik projekt obnove podeželske vile pod spomeniškim varstvom brez pravih dovoznih posti in še z drugimi problemi. Kot vidimo, za projektom stoji sam Aleš Musar tako idejno kot kapitalsko. Pa res? Februarja torej družbo preimenuje v Ruska dača, d.o.o., a nato sledi preobrat. Družba gre konec avgusta 2017 v izbris. Vsak se takoj vpraša, zakaj. Seveda je to del neke premetene tajkunske transakcije. Celotno lastništvo se je preneslo na družbo NET PRODUKCIJA, d.o.o., njena 100-odstotna lastnica je bila dotlej Nataša Pirc Musar. Neznanka ostaja, koliko je NET PRODUKCIJA, d.o.o. plačala za nakup deleža v Ruski dači, d.o.o. Pirc Musarjeva nam tega odgovora ni posredovala, a tudi finančni podatki ne izkazujejo pravega odgovora. Družba NET PRODUKCIJA, d.o.o., ki je od nemškega podjetja kupila podjetje s 500.307 evri kapitala, se ni zadolžila za ta znesek, ampak se je celo kapitalsko obogatila – spet za naknadno vplačilo v kapitalske rezerve, in sicer v višini 712 tisoč evrov, in povečanjem kapitala z dokapitalizacijo, izvedeno 23. 8. 2017 v višini 51.237 evrov s strani Musarjeve nemške družbe AULON Gmbh. Torej iste družbe, ki je ravnokar prodala projekt podeželske vile Ruska dača. Lahko rečemo, da je odstopila od njega, dokapitalizirala in najverjetneje vplačala še v kapitalske rezerve družbe, ki naj bi nadaljevala s projektom Ruske dače, ki ga je AULON Gmbh trenutek pred tem opustil.

Za takšno dejanje in odločitev ni neke racionalne razlage. Kaj stoji za tem, vedo samo akterji. Težko pa verjamemo, da bi se šli v takšne stroške brez nekega tehtnega razloga. In nato konec avgusta 2017 sledi poenostavljena pripojitev družbe Ruska dača, d.o.o. k družbi NET PRODUKCIJA, d.o.o. Ponovno navadnim smrtnikom precej nerazumljiv manever, ki prinese polno nepotrebnih stroškov. Zakaj bi nekdo ustanovil projektno družbo, kar zagotavlja pregledno vodeni projekt – nato pa jo, v manj kot enem letu, izbrisal iz sodnega registra in pripojil k že dlje časa delujočemu podjetju? Konec koncev bi se Musar lahko že na samem začetku izognil stoškom z ustanavljanjem nove projektne družbe in nastopil prek družbe NET PRODUKCIJA, d.o.o. Gre za prekaljenega in zvitega poslovneža, ki ima za seboj veliko tajkunskih privatizacijskih zgodb, zato je toliko bolj neverjetno, da bi se tovrstnega projekta lotil povsem nepremišljeno. In spomnimo še enkrat, zakonca Pirc Musar se o vseh svojih odločitvah temeljito pogovorita.

 

A kakorkoli, družbe Ruska dača, d.o.o. ni bilo več, vso njeno premoženje je prevzela NET PRODUKCIJA, d.o.o. A se mahinacije s tem ne zaključijo. Družba NET PRODUKCIJA, d.o.o. se je preimenovala v Ruska dača, d.o.o. – torej  v ime podjetja, ki so ga ravnokar pokopali. Posledično je bilo navzven videti, kot da se ni nič zgodilo. Še vedno je obstajala družba Ruska dača d.o.o., le da to ni bila več ista družba. Slepilni manever, ki je zelo drag in nikakor ne služi nekemu transparentnemu poslovanju. V vsakem primeru zelo nenavaden.

Naslednjič se bomo lotili tudi manjše analize poslovanja družbe Ruska dača, d.o.o. Ali sploh gre za projekt zakoncev Pirc Musar? Kakšna je vloga prokuristke Victorie Krivolutskaye v družbi NET PRODUKCIJA, d.o.o. To je sedaj že kar precej vredno podjetje, ki ga zakonca Pirc Musar še vedno zaupata tej skrivnostni osebi, ki se prej ali slej pojavi v vsaki zgodbi, povezani z Natašo Pirc Musar.

Sara Kovač