fbpx

Slovenci smo globoko zabredli v kulturni marksizem

Oddaja Aktualno na Nova24TV.

V oddaji Aktualno so Aleksander Rant, Boris Tomašič, Jože Biščak in Metod Berlec komentirali dogajanje v zadnjem tednu, pa tudi napovedali, kaj se lahko zgodi v letu 2023. Pogovarjali so se o gospodarstvu, zdravstvu, “depolitizaciji” RTV, policiji pa tudi o degradaciji funkcije predsednice republike.

“Predsednica države je v stilu lota izžrebala, koliko časa bo trajal mandat posameznim kandidatom v novem svetu RTV. Ob tem smo jo videli, kako hodi na malico ob odprtju meje na Hrvaškem,” je uvodoma izpostavil Boris Tomašič, ki pravi, da je to vsekakor degradacija funkcije predsednice. “To je skrajno bizarno, da se gre kot predsednica glasovanja lota, enako je ob vstopu Hrvaške v šengen. Tja bi moral priti predsednik vlade po funkciji, torej Robert Golob, a se mu očitno ni dalo priti tja za praznike. Tudi s tem je degradirala svojo funkcijo. Hkrati pa je s prvimi nastopi dala vedeti, da ne bo predsednica vseh Slovencev in Slovenk, kar je škoda. Kljub vsemu je prav, da ji damo priložnost, da se izkaže, čeprav smo do nje kritični. Bojim pa se, da bo le Danilo Turk v krilu,” pa je komentiral odgovorni urednik Demokracije Metod Berlec.

Tomašič ob tem meni, da je priložnosti za izkazovanje že dobila, a je zoper njeno delovanje na rdečem križu že vložena kazenska ovadba s strani NPU. Pa tudi njen nastop v humoristični oddaji jo oddaljuje od dostojne predstavnice funkcije predsednice republike. Nekdanji odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak prav tako meni, da prve poteze kažejo, da funkcijo Nataša Pirc Musar degradira. “In če zdaj žreba člane izmed nevladnih organizacij, lahko v prihodnje pričakujemo, če bo prišlo pet kandidatur za člane ustavnega sodišča, da si bo na loteriji Slovenija izposodila boben in bo izžrebala člane US.”

Kaj so povedali o gospodarstvu?
Obeti za leto 2023 za gospodarstvo niso dobri, po vsej verjetnosti bo minimalna gospodarska rast med 0,5 do enega odstotka. Težava je v tem, da bo inflacija visoka in nizka gospodarska rast. Po vsej verjetnosti bo marsikatero gospodarstvo, tudi naši največji gospodarski partnerji, prišlo v recesijo in s tem tudi Slovenija, meni Biščak. Ob tem je Tomašič dejal, da meni, da gospodarska rast ne bo tolikšna, ampak da se lahko zgodi podoben scenarij kot leta 2019, ko smo imeli  negativno gospodarsko rast. “Nisem optimističen in podjetniki imajo prav, tudi Joc Pečečnik, ki ga je predsednica DZ Klakočarjeva zelo napadla. V enem odstavku je obračunala s kapitalom, dobičkom, podjetništvom in gospodarstvom,” je dejal Biščak. “Nato pa se je usedla v Falcon in se odpeljala na Dunaj,” je dodal Tomašič.

Kaj smo pridobili s Svobodo?
Poslušali smo, da bo Svoboda prinesla boljše in targetirane ukrepe za gospodarstvo, da to ne bo tako kot v času Janševe vlade, ko se je denar delil. Kaj se je zgodilo? Dobili smo 40 milijonov evrov pomoči za gospodarstvo dvakrat, 40 milijonov za družine z otroki in 40 milijonov za prejemnike socialne pomoči in varstvenih dodatkov,” je opozoril Rant. Hkrati so ukinili dolgotrajno oskrbo, urad za demografijo in cel kup projektov, ki so bili financirani s strani EU, ustavila se je tudi tretja razvojna os, je dodal Rant. “Hkrati smo dali 700 milijonov evrov poroštev Gen-iju, 500 milijonov dokapitalizacije HSE-ju in nazadnje še 170 milijonov evrov ELESU. Kako javnost verjame, ko vlada trdi, da nima 200 milijonov, svojim prijateljem v energetiki pa podeli brez težav. To je neverjetno, meni Berlec. Janševa desnosredinska vlada je ustvarjala dobro podjetniško okolje, pogoje za rast gospodarstva, sprejela številne ukrepe v prid gospodarstvu in ljudem in neverjetno je, da ljudje tega ne opazijo, je dejal. “Slovenija je žal vrednotno večinsko levo usmerjena. Kučanov merilec/ustvarjalec javnega mnenja Niko Toš je pred leti delal javnomnenjske raziskave in je ugotovil, da so vrednote zelo levo usmerjene, okoli 55 odstotkov, in desnosredinske okoli 45 odstotkov in ravno tako se odraža tudi na volitvah. Na zadnjih treh referendumih smo videli, da argumenti in dejstva niso štela, samo slepo zaupanje, kar povedo mediji, povezani s tranzicijsko levico. In padec bomo še videli, ker nekaj mesecev po Janševi vladi njegovi ukrepi še delujejo. Stvari se bodo žal drastično poslabšale, a bodo ljudje to kmalu občutili na lastnih žepih.” Ob tem je Biščak dejal, da je fascinantno to, da je Golob že pred volitvami napovedal višje davke in nižje plače in so ljudje kljub temu volili njega.

Osnovni življenjski artikli so se podražili, januarja bodo pokojnine spet nižje, energenti so se podražili, podpora Golobu pa ne pada, kje je problem, je nadalje vprašal Tomašič. “To je zanimiv sociološki fenomen v Sloveniji. Prav tako vlada protikapitalistično, protipodjetniško vzdušje in zaradi tega ljudje tako reagirajo, je prepričan Biščak. 

Srednja podjetja, ki so nosilci slovenskega gospodarstva, je država pozabila pri pomoči. In čudi, da predstavniki teh niso bolj glasni, je dejal Berlec. “Priča smo čudnim fenomenom, ki so značilni le za našo družbo, medtem ko nas drugi prehitevajo, kot so Čehi, Slovaki. Obenem je Biščak dejal, da meni, da si srednja in mala podjetja predvsem želijo, da jih država pusti pri miru, da delajo in ustvarjajo in da imajo predvidljivo okolje. Trenutno pa je nestabilno in nepredvidljivo okolje in zato tujih investitorjev ni.

 

Kulturni marksizem je napadel tradicionalne vrednote
Komentatorji so se v oddaji Aktualno med drugim pogovarjali tudi o tem, kako smo kot narod globoko zabredli v kulturni marksizem, ki je napadel tradicionalne vrednote. “Ravno te pa so podlaga za zahodno civilizacijo, ki je bila veličastna. Če se nekaj ne bo zgodilo, bomo le bredli navzdol,” opozarja Biščak. Njihova taktika je bila, da ni potrebno iti na ulice zganjat revolucije, ampak počasi vdreti v institucije in od tam uvajati svoje marksistične misli. Več o tem si lahko pogledate v oddaji.

Svoboda je le reciklaža referenduma o vodah
“Ljudje sicer ne verjamejo radi v teorije zarote, da nek plan nad njimi obstaja. Ampak spomnimo se, pred volitvami je bil referendum o vodah in slogan je bil Svoboda modro-bel, čez eno leto pa smo dobili le reciklažo istega slogana, z istim sporočilo in enakim procentom udeležbe za Goloba,
” je opozoril Rant. Ta referendum je bil le test, ali smo Slovenci že prišli tako daleč. Če prepričaš Slovenca, da je pitna voda ogrožena, čeprav je na vsakem koraku pitna voda, potem si uspel in lahko na oblast postaviš kogarkoli, je dejal Tomašič.

Foto: TW SD

Sara Kovač