fbpx

[Video] V času stanovanjske krize in visoke inflacije se mladi ne morejo ukvarjati še s tem, ali bodo imeli dovolj za topel obrok!

Podpredsednik Slovenske demokratske mladine Luka Simonič (Foto: Nova24TV)

V Slovenski demokratski mladini so pozvali vlado Roberta Goloba, da naj nemudoma ukrepa in zagotovi, da se bodo cene malic za študente povišale minimalno in ne več kot 30 odstotkov, kot je pri večini ponudnikov študentske prehrane videno v prvem tednu novega leta. Vlada Janeza Janše je podprla predlog zakona, ki so ga vložili predstavniki Študentske organizacije Slovenije. Med novostmi je bilo tudi zvišanje subvencije študentske prehrane v tem letu  na višino 3,5 evra. Zakon nadalje podaljšuje tudi interval dnevnega koriščenja subvencionirane prehrane od 7. do 22. ure in s tem omogoča fleksibilnejše koriščenje te pravice.

V času prejšnje vlade je bilo prvič možno subvencionirano hrano koristiti tudi med študentskimi poletnimi počitnicami, kar je bilo v zakonu sprejeto tudi za stalno. V Slovenski demokratski mladini močno protestirajo ukrepom, ki slabšajo položaj študenta, kot je povišanje maksimalne cene obroka subvencionirane prehrane na 9 evrov, kar je v razpisnih pogojih določil izvajalec, torej Študentska organizacija Slovenije. Slednje pa je blagoslovilo ministrstvo Luke Mesca. Nova cena doplačila je tako 5,5 evra, skupna vrednost študentskega obroka pa je marsikje višja od cene malice.

Podpredsednik Slovenske demokratske mladine Luka Simonič je poudaril, da je pri ceni subvencionirane študentske prehrane prišlo do nenormalne rasti. Moramo namreč vedeti, da je s prvim januarjem začelo veljati, da je maksimalna cena obroka 9 evrov, prej pa je ta znašala 7 evrov. “Res je, da se je zvišala vrednost, ki jo država da pri obroku študentu, ampak pri vmesni vrednosti z doplačilom mora študent plačati več. To nas izredno moti, saj vemo, da bo inflacijski učinek povzročil tudi to, da se bo malica vseh podražila. Vedeti moramo, da smo bili prej študentje pri nekaterih ponudnikih zanemarjeni, češ da iz nas ni profita, zdaj pa smo ravno tisti, ki bomo gostincu delali največji profit,” je bil kritičen. Ob tem pa je Simonič podal nazorno primerjavo: cene malic v Mariboru so med 7 in 8,5 evra, gostinec pa bo za študentsko prehrano dobil 9 evrov.

V nadaljevanju je Simonič opozoril, da je Študentska organizacija Slovenije tista, ki postavlja maksimalno vrednost cene doplačila. Ta je sedaj predlagala previsoko ceno doplačila. Prej je bilo namreč največjo možno doplačilo 4,21 evra, sedaj pa to znaša 5,5 evra. “Študenti nismo zato tukaj, da bomo gostincem pomagali delati profit, ampak smo tukaj zato, da nam država omogoči neko normalno prehranjevanje, da se ne potrebujemo obremenjevati le s tem.”

Gostinci iz dogovora potegnejo največ
V podmladku si želijo, da študentska organizacija študente postavi na prvo mesto. V tem primeru so namreč gostinci tisti, ki največ potegnejo iz tega dogovora. “Študent potegne najkrajšo, saj bo moral za obrok plačati 1,50 evra več.” To je po njegovih besedah nedvomno najbolj pereč problem, saj se ta nanaša prav na vse študente. “Država že ureja, da ne bi bila študentska organizacija tista, ki bi urejala maksimalno ceno obroka. Načelom to idejo podpiramo. Ob tem pa se moramo še zavedati, da se mladi poleg prehrane ukvarjamo še z drugimi velikimi problematikami: od stanovanjske krize do visoke inflacije. Res se ne moremo sedaj ukvarjati še s tem, ali bomo imeli dovolj za topel obrok,” je dodal kritično.

Foto: Pixabay

Simonič je povedal, da trenutno glede problematike pozivajo in upajo, da bodo ustrezna  ministrstva pristopila k reševanju problematike. “Mislim, da je v Mariboru napovedan nek protest na račun povišanja cen,” je povedal in dodal, da v podmladku še niso sprejeli odločitve o sami udeležbi. Opozoril je, da je pomembno, da država potrebam študentov vendarle prisluhne, saj se v nasprotnem primeru, ko se mora človek povrhu vsega obremenjevati še z denarjem za prehrano, stanje duha še slabša. Država mora narediti vse, da študentom omogoči, da se čim več mladih izobrazi, saj ta kader slovensko gospodarstvo potrebuje. Ravno tako zdravstvo potrebuje zdravnike.

Univerza v Mariboru je opravila raziskavo, ki kaže, da več kot 50 odstotkov študentov svojo karierno pot vidi v tujini, kjer so boljši pogoji in plačilo. “Slovenija mora narediti vse, da iskane poklice zadrži doma,” je prepričan.

Sara Kovač