fbpx

Aleksander Reberšek: “Jasno je, da v KUL za predsednika vlade nimajo primernega kandidata”

Poslanec Aleksander Reberšek NSi (Foto: Veronika Savnik)

“V NSi se držimo načela, da tisto, kar govorimo, tudi delamo, kar pa za novega predsednika DeSUS ne morem trditi. Bo pa čas pokazal, ali je bila njihova odločitev, da izstopijo iz koalicije, pravilna. Ocenjujem pa, da opozicijsko metanje polen pod noge v času epidemije ni primerno oziroma je neodgovorno in nedržavotvorno,” poudarja poslanec NSi Aleksander Reberšek.

Pogovarjali smo se s poslancem NSi Aleksandrom Reberškom, namestnikom vodje poslanske skupine NSi. Poslanski skupini se je pridružil po volitvah leta 2018 in velja za prodornega govorca. Kot pravi, zdajšnje razmere zahtevajo ljudi, ki so sposobni v kriznih časih sprejeti odločitve in tudi nositi odgovornost zanje.

Zakorakali smo v leto 2021, ki je za Slovenijo tudi jubilejno leto. Kako kot pripadnik mlajše generacije s časovne distance tridesetih let gledate na osamosvojitev Slovenije in dogodke, ki so s tem povezani?

Osamosvojitev Slovenije je zame največji dosežek slovenskega naroda v zgodovini. Enotnost in pripravljenost sodelovanja vseh Slovencev je zasnovala dobre temelje za graditev demokratične družbe v Sloveniji. Na žalost se takratne želje in pričakovanja niso povsem uresničili, saj nam nekaterih sprememb, ki smo si jih želeli, še ni uspelo udejanjiti. Želel bi si, da bi tudi danes pri pomembnih vprašanjih za našo skupnost in našo prihodnost znali stopiti skupaj kot pred 30 leti.

Pred dvema letoma ste postali poslanec državnega zbora, kar je v nasprotju s splošnim mnenjem, da se v parlamentu “samo kregajo in nič ne delajo”, vendarle velika odgovornost. Sedaj, v drugi polovici mandata ste tudi namestnik vodje poslanske skupine. 

Moja želja ob izvolitvi za poslanca je bila, da sem glas Savinjčanov in tistih, ki so bili velikokrat preslišani. Prepričanje, da se v parlamentu samo kregamo, je napačno. Parlament kot zakonodajna veja oblasti je že po definiciji mesto soočanja mnenj in iskanja pravih rešitev za probleme. Žal v državnem zboru res prevečkrat prihaja do neprimernih besednih dvobojev, a to je stvar kulture vsakega posameznika. Vsi bi si morali prizadevati, da bi bil lahko nivo poslanskih razprav zgled drugim.

Kar se tiče mojega dela v parlamentu, lahko rečem, da se zelo pozna, da je NSi v vladi. Kot koalicijski poslanec namreč lahko bolj konkretno in aktivno sodelujem pri spremembah zakonodaje. Ta čas vlado vidim kot zelo operativno in edino sposobno vladati v teh razmerah. Ko se pogovarjam z ljudmi, mi tudi sami povedo, da opazijo pozitivne spremembe. Župani izpostavljajo višje povprečnine in razbremenitev občin, upokojenci dodatke k pokojninam. Razgrajevanje Slovenske vojske se je končalo, po vsej državi pa se gradi cestna in železniška infrastruktura. Med drugim se bodo gradili tudi novi domovi za starejše, ki se že 13 let niso. Nismo pozabili niti na osebe s posebnimi potrebami, gasilska društva, pomagali pa smo še mnogim drugim. Trudili smo se, da nismo nikogar pozabili. Kot koalicijski poslanec zato ne pristajam na trditve, da v koronakrizi nič ne delamo, verjamem pa, da se naši rezultati vidijo in se poznajo tudi v dejanjih.

Nekateri mediji so v letu 2019 opazili vaš nastop, v katerem ste dejali, da zdrav človek potrebuje delo, ne pa socialne pomoči …

Točno tako! Za temi besedami še vedno stojim! Ves čas si prizadevam, da bi se uredilo področje socialnih pomoči. Zaposleni bi morali biti za svoje delo dobro in pravično plačani. Socialna pomoč pa ne bi smela biti stalni dohodek zdravih, za delo sposobnih ljudi. Če povem z drugimi besedami: tisti, ki ne morejo delati, bi bili upravičeni do zneska, ki je vsaj prag revščine. Tisti, ki delajo, pa bi morali prejeti višje plače. Država bi se tukaj morala odpovedati svojemu delu pogače, da bi zaposlenim od dela ostalo več. Naš minister Janez Cigler Kralj že dela v tej smeri, nekaj na tem področju pa smo že uredili v protikoronskih svežnjih ukrepov (PKP).

Foto: Veronika Savnik

Verjetno ni lahko, ko je treba iz vloge opozicijskega poslanca prestopiti v vlogo poslanca, ki podpira vladajočo koalicijo. V tem času sta vaša poslanska kolega Matej Tonin in Jernej Vrtovec postala ministra, poleg njiju je minister še vaš strankarski kolega Janez Cigler Kralj. Kakšen vtis so doslej naredili na vas kot ministri?

Lahko rečem, da sem zelo ponosen na vse tri naše ministre, saj so res poprijeli za delo in vsak na svojem področju spreminjajo stvari na bolje. To se vidi tudi v konkretnih rezultatih in zadovoljstvu naših državljanov. Premikajo projekte, ki so stali tudi desetletja. Samo poglejte na primer projekt glavne avtobusne in železniške postaje Emonika, ki je stal več let in ga je minister Vrtovec oživil. In to v času, ko se morajo ministri dnevno ukvarjati z reševanjem situacij, ki jih je prinesla epidemija. Matej Tonin je podobno v nekaj mesecih poskrbel za Slovensko vojsko in našo varnost. Za vojake, ki morajo po 45. letu zapustiti Slovensko vojsko in so bili zaradi tega dolga leta res v neenakovrednem položaju, je minister Tonin s svojo ekipo našel rešitev. Težko razumem, zakaj se prejšnji obrambni ministri tega problema niso resno lotili in našli primerne rešitve. Podobno je na področju sociale, kjer je minister Cigler Kralj poskrbel, da bodo ljudje laže prebrodili koronakrizo, hkrati pa je premaknil projekte za graditev petih novih domov za starejše in dokončanje dveh delno zgrajenih. Kljub vsem polenom, ki jim jih mečejo pod noge iz opozicije, jim je uspelo obdržati kredibilnost in s polno paro delajo dalje. Jaz jim zaupam in vem, da bodo še naprej odgovorno delali v dobro Slovenije in naših državljanov.

Vlada, ki je stalna tarča kritik, je od izvolitve do sedaj, v desetih mesecih torej, uspešno predlagala sedem protikoronskih zakonov. Je ob vsem tem mogoče pritrditi tezam tistih, ki menijo, da se pod sedanjo vlado Slovenija pogreza v somrak totalitarizma in oblastne samovolje?

Zdajšnje razmere zahtevajo ljudi, ki so sposobni v teh kriznih časih sprejeti odločitve in tudi nositi odgovornost zanje. Ve se, da če ne delaš nič, ne narediš ničesar narobe.
Verjamem, da niso vse odločitve najboljše, verjamem pa, da vlada v zdajšnjih okoliščinah, ki niso lahke, dela po svojih najboljših močeh in v smeri, da bi nas ta kriza čim manj prizadela. Logična posledica so torej PKP in nekatere omejitve, ki bi v nekem drugem času lahko veljale za vprašljive, v zdajšnjem pa so povsem razumljive. Ukrepi so podobni v vseh državah, le v Sloveniji se pri vsaki odločitvi iščejo omejitve svoboščin in diktatura.

Obžalujete odhod stranke DeSUS iz koalicije?

Na neki način obžalujem odhod stranke DeSUS iz koalicije, saj je bila do zdaj konstruktivna partnerica, z zamenjavo vodstva pa je v tem sodelovanju prišlo do večjih trenj.
V NSi se držimo načela, da tisto, kar govorimo, tudi delamo, kar pa za novega predsednika DeSUS ne morem trditi. Bo pa čas pokazal, ali je bila njihova odločitev, da izstopijo iz koalicije, pravilna. Ocenjujem pa, da opozicijsko metanje polen pod noge v času epidemije ni primerno oziroma je neodgovorno in nedržavotvorno.

Kako gledate na napovedi koalicije KUL, da bo vložila konstruktivno nezaupnico? Je takšne poskuse sploh mogoče jemati resno?

Konstruktivne nezaupnice ne jemljem resno iz več razlogov. Najprej so predstavniki KUL govorili, da bodo nezaupnico vložili do konca leta, potem so obljubili, da jo bodo vložili, ko bodo imeli 46 glasov. Zadnja informacija pa je, da bodo to storili 15. januarja, čeprav imajo samo 43 glasov. Kako naj človek člane koalicije KUL sploh jemlje resno?
Pri vsem tem pa je jasno, da za položaj predsednika vlade očitno nimajo primernega kandidata.

V letu, ki je za nami, je bilo ogromno govora o menda sporni nabavi zaščitne opreme, zaradi česar je poslanec Levice Miha Kordiš javno govoril o vojnem dobičkarstvu in kriminalcih, ki naj bi sedeli v poslanskih klopeh. Po novem pa se pojavljajo očitki o nabavi hitrih testov. Gre tu za streljanje leve opozicije s slepimi naboji?

Lahko je z opozicijske strani govoriti in na poceni način nabirati politične točke. Dejstvo pa je, da smo naleteli na prazna skladišča, o čemer govori je tudi poročilo računskega sodišča. Jasno pa je, da so takrat, ko nekaj potrebuješ takoj, tudi cene drugačne. Ves svet je takrat tekmoval v tem, kdo bo prej dobil zaščitno opremo in se ustrezno zavaroval pred novim koronavirusom.
Prazne naboje so streljali tudi proti obrambnemu ministru Mateju Toninu, ki so ga želeli vplesti v nabavo zaščitne opreme, a na koncu se je v oddaji Tarča izkazalo, da ni tako. Sam Ivan Gale je izjavil, da to ni res in na laž postavil nasprotnike te vlade. Prav ta gonja je dokaz, da vlada dela in da dela dobro.

Foto: Veronika Savnik

V letu 2020 se je tudi razkrilo, da je prejšnja vlada poskrbela za vpoglede v osebne evidence. Je šlo po vaše za zlorabo policije v politične namene?

Poslanci smo na zahtevo dobili podatke o vpogledih v osebne evidence. Tisto, kar me je presenetilo, je to, da smo očitno dobili podatke tudi o svojih soimenjakih, čeprav smo navedli, da želimo le informacije o vpogledih v svoje evidence. In tukaj se je mojemu poslanskemu kolegu Jožefu Horvatu naredila velika krivica. Kot pravijo, je dobil podatke o vseh Jožefih Horvatih v Sloveniji, pravilno pa bi bilo, da bi dobil samo svoje podatke, saj gre za varstvo osebnih podatkov.
Tako je bil upravičeno ogorčen, prav tako pa zaveden, da je bil večkrat pregledan. Vsekakor pa ne glede na vse obstaja ena zanimivost, to je, da je med vpogledom v evidenco Jožefa Horvata in mene samo 35 sekund razlike, in to na isti dan. Tako da nisem prepričan, da se v ozadju ni dogajal nameren vpogled v evidence poslancev NSi.

Letos Slovenijo čaka še en zahteven projekt: predsedovanje Evropski uniji. Kaj pričakujete?

Vlada v zdajšnji sestavi je sposobna dobro predsedovati Evropski uniji in narediti dober vtis v tujini. Ocenjujem, da s predsedovanjem lahko povrnemo Sloveniji nekaj kredibilnosti in ugleda na zunanjepolitičnem področju, ki smo ga zadnjih nekaj let vseskozi izgubljali. Pri izgubljanju ugleda ima nekaj zaslug tudi stari novi predsednik DeSUS, za katerega se je sedaj izkazalo, da ni vedno deloval v interesu Slovenije.

Gašper Blažič