fbpx

Analiza predvajane glasbe na Radiu Slovenija nazorno razkriva, da se negovanju glasbenega izročila slovenske glasbe namenja veliko premalo časa

Foto: STA/Pixabay

Negovanje glasbenega izročila je za vsak narod izjemnega pomena. Če bi človek pričakoval, da bo k temu v Sloveniji prispeval vsaj nacionalni radio, se je uštel. Kljub temu, da glasbena urednica Simona Moličnik v mesečnem poročilu varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev za maj 2021 trdi, da glasbo na prvem programu (Radio Prvi) Radia Slovenija izbirajo glasbeni uredniki, muzikologi, ki zelo dobro poznajo glasbeno zgodovino vseh zvrsti in vseh obdobij od antike dalje, je v praksi mogoče videti, da se negovanju glasbenega izročila namenja veliko premalo časa. 

S strani tistih, ki redno poslušajo nacionalne radijske programe, lahko vedno bolj pogosto slišimo, kako prvi in drugi radijski program vedno bolj postajata balkansko-angleški “džuboks” in da je slovenska narodna glasba skoraj, slovenska verska glasba pa v celoti izgnana iz programov.

Nastaja vtis, da je verska glasba izgnana in/ali prepovedana
Drago Vogrinčič je kot predstavnik civilne pobude za pluralen radio že večkrat izrazil kritiko na račun nabora glasbe, ki je predvajana na Radiu Slovenija. Kritično je ta med drugim opozoril na trditev urednice glasbenega uredništva Simone Moličnik, ko je pojasnjevala značilnosti glasbene podobe Prvega programa Radia Slovenija. “Iz tega vidika glasbeno obarvamo denimo prav vse krščanske praznike (s silno premišljenimi in pretanjenimi glasbenimi izbori), vse državne praznike, ob posebnih dnevih, pa če je kakšna izrazita stvar, tudi predstavimo glasbeno zgodovino,” je namreč dejala. Vogrinčič je glede omenjenega poudaril, da je sodeč po predvajanem in povedanem jasno, da Moličnikovi niso jasni osnovni postulati krščanstva.

Na podlagi podrobne analize vsebine in sestave glasbe na prvem programu radia, ki temelji na pridobljenih podatkih o predvajani glasbi od 14. marca do 14. aprila lani, je bilo mogoče po besedah Vogrinčiča ugotoviti, da so na dve nedelji, to je na cvetno in velikonočno nedeljo predvajali po dve skladbi, ki jih štejemo za verske in sakralne. “Na velikonočni ponedeljek predvajano “Kolo iz Bele krajine”, sploh ni verska skladba,” je pripomnil kritično. Sodeč po podatkih je bilo v  izbranih 31-ih dneh predvajanih 60 skladb sakralne glasbe. Od tega 12 skladb v oddaji Prvi poje, 15 ob Duhovni misli, 18 v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 15 pa v ostalih jutranjih, dnevnih in nočnih prazničnih programih. “Marsikatera skladba, ki jo vi uvrščate v to skupino glasbe, to sploh ni,” izpostavlja Vogrinčič, zato nima smisla navajati, koliko dnevnega časa je namenjeno omenjeni zvrsti glasbe.

Vse javne radijske postaje po svetu vsako jutro, posebej pa vsako nedeljo, predvajajo verske oddaje s primerno sakralno glasbo, v Sloveniji pa temu ni tako. Marsikdo si temu primerno ustvari vtis, da je iz prvega programa nacionalnega radia verska glasba izgnana in/ali prepovedana. Po besedah Vogrinčiča to stanje predstavlja kulturno in versko diskriminacijo, kršenje medijske zakonodaje ter programskih standardov Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki zapisuje kot obveznost in nalogo javnim medijem, da pripravlja in predvaja verske oddaje.

Foto: Pixabay

Če se v nadaljevanju osredotočimo še na delež predvajane narodnozabavne glasbe v prej omenjenem terminu lahko vidimo, da je bila v analiziranih 31-ih dneh (izven rednih oddaj Četrtkov večer in Pozdravi in čestitke) povprečno predvajana točno ena skladba na dan. Če to preračunamo v minute in odstotke (privzeta je povprečna dolžina skladbe 3 minute), to pomeni, da je na Radiu Prvi slovenski narodnozabavni glasbi izven rednih dveh oddaj odmerjeno sramotnih 0,2 odstotka dnevnega časa. Ko v sam izračun vzamemo še skladbe iz oddaj Četrtkov večer domačih pesmi in napevov in Pozdravi in čestitke, imamo skupaj torej 271 predvajanih skladb narodnozabavne glasbe. V povprečju to znese 8,7 skladbe na dan. Na mesečni ravni to pomeni, da je tovrstni glasbi namenjeno povprečno le 1,8 odstotka dnevnega programa.

V 31-ih dneh je bilo skupaj predvajano 70 skladb slovenske zborovske glasbe in sicer 40 v oddajah Prvi poje, ostalo pa v jutranjem, dnevnem in nočnem programu. V analiziranih 31-ih dneh je bila (izven redne oddaje Prvi poje) povprečno predvajana malenkost manj kot ena skladba na dan. To pomeni, da je tej zvrsti glasbe namenjeno 0,2 odstotka dnevnega časa. Vse predvajane slovenske zborovske glasbe v analiziranem mesecu – skupno 70 skladb (privzeta je povprečna dolžina skladbe 3 minute) je bilo v povprečju predvajano 2,3 skladbe na dan. Na mesečni ravni to predstavlja povprečno samo 0,5 odstotka tej zvrsti glasbe namenjenega dnevnega programa.

Ne tem mestu ne smemo pozabiti še na slovensko ljudsko glasbo. V 31-ih dneh je bilo skupaj predvajano 175 skladb in sicer 75 v oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi, naslednjih 100 pa še izven te oddaje v jutranjem, dnevnem in nočnem programu. Izven redne oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi je bilo povprečno predvajano 3,2 skladbe na dan. To pomeni, da je tej zvrsti glasbe namenjeno malo manj kot 0,7  odstotka dnevnega časa. Če pa vzamemo v izračun še slovensko ljudsko glasbo v oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi – skupno torej 175 skladb (privzeta je povprečna dolžina skladbe 3 minute) – je bilo v analiziranem mesecu v povprečju predvajano 5,6 skladbe na dan. Na mesečni ravni to predstavlja povprečno samo 1,2 odstotka tej zvrsti glasbe namenjenega dnevnega programa.

25. maja so predvajali pesem, ki hvali lik in delo diktatorja Jugoslavije
“Sami sebe ste pa presegli danes ob 16:15, ko je glasbena urednica v izbor glasbe ob »dnevu mladosti« zavrteli pesem od Zdravka Čoliča “Druže Tito, ki ti se kunemo”. S tem pa mislim, da ste presegli mejo zdravega okusa. Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije, ko smo prekinili z enostrankarskim režimom, se vi odločite predvajati pesem, ki direktno “hvali” lik in delo diktatorja Jugoslavije,” je kritično opozoril eden izmed poslušalcev Prvega programa RS. Iz odziva odgovornega urednika Danijela Posleka in urednice glasbenega uredništva Moličnikove je bilo mogoče razbrati, da ni šlo za provokacijo občinstva.

Foto: Pixabay

Po besedah Posleka je bila ta pesem v program umeščena zgolj v smislu povezave z datumom. “Nikakor pa s tem nismo želeli hvaliti dela in lika kogarkoli.” Moličnik pa je razburjenemu gledalcu pojasnila, da vso glasbeno zgodovino, bližnjo in daljno obravnavajo izključno iz glasbeno zgodovinskega oz. muzikološkega vidika. “Torej je naš vidik osredotočanja na glasbo kot tako, zgrajeno iz glasbenih prvin, ki nimajo nikakršne politične konotacije. Iz tega vidika glasbeno obarvamo denimo prav vse krščanske praznike (s silno premišljenimi in pretanjenimi glasbenimi izbori), vse državne praznike, ob posebnih dnevih, pa če je kakšna izrazita stvar, tudi predstavimo glasbeno zgodovino.”

Medtem ko ima program ARS jasno programsko zasnovo, to za Radio Prvi in Val 202 velja čedalje manj, opozarja Vogrinčič in dodaja, da sta si pri izboru glasbe izven posameznih oddaj čedalje bolj podobna, kar pa ni sprejemljivo, izpostavlja. Če vse skupaj strnemo lahko rečemo, da je odločno premalo predvajana glasba, ki prispeva k negovanju glasbenega izročila, kar pa je žalostno. Še posebej v luči dejstva, da Radio Prvi predstavlja radijski program Radia Slovenija, ki predstavlja nacionalni javni radio servis Republike Slovenije.

Sara Kovač