Samo Sloveniji ne zaupajo? Avstrijsko notranje ministrstvo: Na meji z Madžarsko ograja ni potrebna

Sloveniji več kot očitno ne zaupata niti Avstrija niti EU. Znano je, da je Avstrija pred dnevi začela z gradnjo ograje na meji s Slovenijo. Naši vladni politiki so nas sicer hiteli prepričevati, da je to dogovorjeno, da je to pričakovano in še kakšno podobno leporečje.

V resnici pa je grozljivo. Vse bolj se namreč zdi, da je prav Cerarjeva vlada tista, ki nas pelje ven iz evropskih integracij. Po enaki logiki, s katero Avstrijci gradijo ograjo na meji s Slovenijo, bi jo lahko gradili tudi na meji z Madžarsko. Državi se zdita namreč podobni: obe sta na svojih mejah postavili bodečo žico, da zavarujeta schengensko mejo.

Toda pozor – očitno Madžari delajo to tako uspešno, da jim Evropa in tudi Avstrija zaupata. Cerarjeva vlada pa lahko blefira s tehničnimi ovirami doma, ne more pa v Avstriji.

“Ne, nimamo načrtov za gradnjo ograje na avstrijsko-madžarski meji, saj za to pravzaprav ni nobene potrebe,” so nam odgovorili z avstrijskega notranjega ministrstva, ko smo jih vprašali, ali nameravajo graditi ograjo tudi na meji s sosednjimi Madžari.

Avstrijci jasni
Zato je jasen odgovor avstrijskega notranjega ministrstva, da ograje na meji z madžarsko ne gradijo, ker je ne potrebujejo, več kot pomenljiv, hkrati pa strah zbujajoč – kam nas s svojo politiko pelje Cerarjeva vlada. Njegove besede na srečanju štirih predsednikov, da bo zahteval, da se nas pri vprašanju schengna upošteva kot enakovrednega partnerja, se ob gradnji ograje na severni meji zdijo bizarne in postavljajo retorično vprašanje: “Ja, kaj boš pa vendar naredil, če te ne bodo upoštevali?”

Po analogiji z ograjo je jasno, da bo pred domačo javnostjo le pojasnjeval, kako je vse dogovorjeno. Da nam bo jasno, da vse obvlada in načrtuje.

Cerarju ni jasno, je pa jasno diplomatom
Toda tudi slovenski strokovnjaki ugotavljajo, da gre za naraven in pričakovan odziv avstrijskih oblasti, potem ko so se slovenski poskusi zajezitve vala neregistriranih migrantov izkazali za jalove.

Gre za nezaupnico Cerarjevi vladi
Bivši veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic meni, da je v Avstriji prišlo do ocene, da Slovenija ne sodi v ožji schengen, ker se je izkazalo, da ni zanesljiv partner. Temu naj bi botrovala cagavost vlade in cel niz protislovnih izjav zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je enkrat trdil, da ograjo potrebujemo, drugič pa, da ne. “Brez dvoma gre za nezaupnico vladi Mira Cerarja,” je prepričan Balažic.

Balažic: Avstrijce vodi prastrah pred Balkanom, neverodostojni Cerar in protislovni Erjavec
“Verjetno ima Avstrija svoje notranje politične razloge, da postavlja ograjo. Vedeti moramo, da v Avstriji obstaja prastrah pred vsem, kar prihaja z Balkana, iz smeri jugovzhodne Evrope. Na prvo mesto bi kljub temu postavil vprašanje verodostojnosti slovenske vlade, ki je v zadnjih mesecih v velik meri izkazovala nepripravljenost, da se resno loti tega vprašanja,” meni Balažic.

Cerarjevi vladi sporoča, da je vlak za mnogo stvari že odpeljal (kot je na primer ustanovitev avstrijsko-slovenskih obmejnih enot, ki bi jih lahko proglasili za Frontex), je pa še vedno čas za intenzivno tiho diplomacijo. Po njegovem bi morala Slovenija na Dunaj, v Bruselj in Berlin poslati diplomate, ki bi odprli vprašanji varovanja zunanje schengenske meje, kar je pravzaprav naloga celotne EU in ne samo Slovenije, ter zagotavljanja našega mesta v ožjem schengnu.

Dimitrij Rupel: Slovenija ni naredila izpita
Bivši zunanji minister Dimitrij Rupel ocenjuje, da je Slovenija v tem trenutku v veliki in nepričakovani zadregi, saj je v zvezi z mejo veliko zamudila. Boji se, da so pogovori o mini schengnu zelo resni in da je Slovenija padla na izpitu obrambe zunanje meje.

“Slovenija bi morala že zdavnaj prositi za pomoč EU in že zdavnaj bi morali imeti na meji postojanke, s katerimi bi varovali to mejo,” trdi Rupel.

Pred nami je napeto obdobje
“Zaskrbljen sem, čeprav sem pričakoval, kaj se bo zgodilo. Sedaj se lahko začnejo podirati tudi nekatere druge domine. Mislim, da bi nujno morali sklicati sestanke z najodgovornejšimi ljudmi v Evropski uniji. Pred nami je napeto obdobje,” napoveduje Rupel.

Bivši zunanji minister upa, da bo Slovenija v teh težkih trenutku zbrala dovolj moči in zdržala pritisk ter da bo Cerar znal prepričati svoje partnerje v Evropski uniji, da mu pomagajo. “V primeru, da mu ne bodo hoteli pomagati, bo to pomenilo, da so nas, bom rekel po domače, vrgli ven iz schengna,” meni Rupel.

Žiga Korsika