Tomaž Košir je po manj kot letu dni odstopil z mesta predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. Ob tem je opozoril na nemogočo dediščino na področju gospodarskega okolja, zlasti z vidika nujnega prestrukturiranja zunanje trgovine: “Slovenija dejstvu, da ima preorganizirano in neracionalno nadgradnjo, ki je obubožano gospodarstvo ni sposobno vzdrževati, pač ne more uiti, zato nima smisla tiščati glave v pesek.“
Po vsej Sloveniji je v zahtevnih razmerah osamosvajanja že drugi dan stavkala približno polovica zaposlenih na srednjih šolah pod vodstvom sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ). Ta je opozoril na slabe razmere, ki jih poleg prenizkih plač povzročajo zlasti neurejene zakonodaja (čeprav je bila obravnava zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja napovedana že za naslednji mesec) in kolektivne pogodbe.
Minister za šolstvo dr. Peter Vencelj je glede teh dejal, da njegov resor le pomaga “sekretariatu za delo”. Uresničitve vseh stavkovnih zahtev proračun ne omogoča, je nadaljeval, bodo pa pri plačah za izhodišče vzeli razmerje 1 : 1,37 glede na plače v gospodarstvu. Minister je dodal, da šolski sistem tako kot celotni sistem tako imenovanih družbenih dejavnosti deluje po logiki minulih let: “Dokler sistema ne bomo spremenili, bo do takšnih ali drugačnih protestov še prihajalo. Naša naloga je, da sistem takoj spremenimo.“
JLA izropala in uničila štab slovenske teritorialne obrambe
Vojaška policija jugoslovanske armade je zapustila ljubljanske prostore v stolpnici na Prežihovi ulici, ki jih je zasedla 4. oktobra 1990. Ob tem je s krajo in uničevanjem izkazala civilizacijski domet jugoslovanske vojske in takratne socialistične države. Časopis Delo je poročal, da so prostore dobesedno izropali: “Odpeljali so vse pisarniško pohištvo, sredstva za zvezo in drugo opremo; potrgali in odpeljali so celo stenske in talne obloge, zavese, telefonsko in električno napeljavo in svetila.” Odveč je pripomniti, da je bilo vse našteto last Slovenije, ki pa se je na dejanje odzvala z ostrim protestom pri zveznih oblasteh in napovedjo tožbe, če izropano premoženje ne bo vrnjeno.
Glas zgodovinske SLS
Aprilska številka avstralskega mesečnika Misli je objavila posebno izjavo zgodovinske SLS, torej Slovenske ljudske stranke, ki je od konca druge svetovne vojne do slovenske osamosvojitve delovala v tujini. V izjavi pozdravljajo zavzetost in pogum slovenske demokratične oblasti, obenem pa izražajo zaskrbljenost zaradi nekaterih pojavov v Sloveniji. Med drugim opozarjajo na zgodovinsko odgovornost preteklega režima za razpad gospodarstva, poudarjajo pomen šolstva, obsodbo krivic, pluralizem pri medijskem obveščanju, mrežo nekdanjih tajnih agentov, opozarjajo na odnos do diaspore in na vprašanje dvojnega državljanstva. Izjava je sklenjena z opozorilom, da bo normalizacija po totalitarnem režimu dolgotrajna, a je treba vztrajati.