fbpx

Bližajo se praznični dnevi – ohranimo domače, izbirajmo lokalno

Zagotavljanje prehranske varnosti je izjemnega pomena za državo, kar se je nedvomno izkazalo v času epidemije covida-19, aktualnih razmer zaradi vojne v Ukrajini, nenazadnje pa je pridelava hrane odvisna tudi od vremenskih pogojev in ujm. Pomemben doprinos k večji samooskrbi ter ohranjanju podeželja je tudi na strani potrošnika.

Ta se poleg (ne)racionalnega nakupa prehranskih produktov in zmanjšanja zavržkov hrane odloča tudi o tem, ali kupi hrano lokalne pridelave oz. proizvodnje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v teh predprazničnih dneh spodbuja potrošnike, da posegajo po pridelkih in živilih domačih proizvajalcev ter tudi na ta način ohranjajo slovensko podeželje in z njim povezana delovna mesta.

Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta ena od prioritet nove Skupne kmetijske politike EU 2023–2027 (SKP). V novem strateškem načrtu SKP je prioriteta prav krepitev odpornega in trajnostno naravnanega prehranskega sistema. Hrana, ki je pridelana v lokalnem okolju, v naši bližini, je bolj kakovostna ter bolj sveža. MKGP v podporo slovenskim kmetom izvaja tudi promocijo slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov – še posebej prek tematske spletne strani Naša super hrana, ki je eden glavnih kanalov promocije slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov ter prek kampanje Ohranimo domače. Izbirajmo lokalno. Na tej spletni strani je povsem obnovljen zemljevid ponudnikov lokalne hrane, na katerem se brezplačno predstavljajo kmetovalci – pridelovalci in predelovalci slovenske hrane – trenutno se jih predstavlja nad 700.

Ob prihajajočih praznikih bo veliko priložnosti, da se potrošniki pogosteje odločajo za poseganje po lokalnih proizvodih, še posebno po tradicionalnih jedeh. Prav posebno mesto zavzema potica. Je slovenska posebnost in znamenitost, skorajda nacionalni simbol, ki že stoletja krasi praznične mize Slovencev. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, vendar pa se te potice med seboj razlikujejo po imenih, nadevih, po vrstah testa in tudi po obliki. Poznamo več kot 100 različnih vrst potic, pri pripravi nadevov pa velikokrat velja, da kolikor je gospodinj, toliko je tudi slastnih receptov zanje.

Le ena potica pa se lahko imenuje slovenska potica. Evropska komisija jo je zaščitila aprila lani. Zaščitena slovenska potica je enotna tako po vrsti testa, nadevih in obliki. Pripravljena je lahko s petimi različnimi tradicionalnimi nadevi, orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Pečena mora biti v potičniku, ki je tradicionalni pekač za peko slovenske potice in zagotavlja edino pravo obliko potice – okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob je gladek ali pokončno rebrast. Imeti mora tri do štiri zavoje, pečena v večjih potočnikih lahko ima še enega ali dva več. Potresena je lahko s sladkorjem v prahu in kot taka predstavlja našo narodno sladico, na katero smo zelo ponosni. Vsi proizvajalci, ki želijo proizvajati zaščiteno slovensko potico, se morajo predhodno certificirati, ostali pa lahko še naprej uporabljajo ime potica, orehova potica ipd.

Sara Kovač