V hramu demokracije se obeta 15-urna razprava, ki bo odločila o usodi vselej “vročega” zdravstvenega resorja. Ministrica Milojka Kolar Celarc bo, kljub temu da to nerada počne, tokrat morala davkoplačevalcem pojasniti svoje bledo delovanje, ki se odraža v stanju slovenskega zdravstva, ki pa ga sami najbolje poznate. O upravičenosti interpelacije lahko glasujete tudi po SMS-sporočilih, tako da pošljete NovaZA ali NovaPROTI na številko 3993.
“Slovenija v letnih poročilih OECD izkazuje čedalje slabše rezultate na področju kakovosti zdravstvenega varstva državljanov,” navajajo predlagatelji iz največje opozicijske stranke SDS, ki bodo od ministrice Kolar Celarčeve terjali odgovore – zakaj so čakalne dobe vedno daljše, zakaj je finančno stanje resorja zaskrbljujoče in zakaj se v javnih zdravstvenih zavodih kadruje politično.
Veliko obljub, malo dejanj
Opozicija z interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za zdravje zahteva pojasnila tudi glede korupcije in afer, pa vse do pojasnitve splošnega dejstva, da ukrepov, ki bi stanje izboljšali, kljub številnim obljubam enostavno ni, medtem ko kvaliteta zdravstvene oskrbe strmo pada.
Vljudno vas vabimo k spremljanju celotne interpelacije na Nova24TV. Dogajanje v Državnem zboru bomo popestrili s komentatorji in gosti v studiu.
Svoje mnenje boste lahko v živo izrazili tudi vi – cenjeni gledalke in gledalci – preko SMS-glasovanja in telefonskega klica oz. pogovora z voditelji in gosti v studiu.
Neposredni prenos z napovedjo v studiu se začne ob 8.55.
Več kot 114.000 pacianetov čaka na prvi pregled
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je 1. avgusta 2016 v naboru 13 specialističnih ambulant na prvi ambulantni pregled čakalo 114.282 pacientov. Statistični podatki kažejo, da se je število čakajočih na prvi ambulantni pregled v letu dni povečalo za 6 %, število tistih, ki čakajo naddopustno dolgo na prvi pregled, pa za kar 26 %. Nad dopustno dolgo čakalno dobo je na prvi ambulantni pregled čakalo 13.991 pacientov, kar pomeni 2.127 oziroma 17,93 % čakajočih več kot v enakem obdobju meseca julija.
“Potrebno je sprejeti dolgoročne ukrepe, ki bodo sistemsko rešili oziroma skrajšali čakalne dobe. Prekomerno dolge čakalne vrste posledično vodijo tudi v odločitve bolnikov, da se odločajo za samoplačniške preglede ali za zdravljenje v tujini. Dejstvo je, da zdravstvo nujno potrebuje vsaj 200 milijonov evrov, učinki pa bodo (če sploh bodo) vidni šele čez leto ali dve,” so jasni v Slovenski demokratski stranki.
Navedene številke in podatki kažejo, da zmanjševanje čakalnih dob razen v lepih besedah in obljubah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc ni prva prioriteta zdravstvene politike te vlade. Izvaja se projekt skrajševanja čakalnih dob, kjer ministrica obljublja dodatnih 7,9 milijona evrov za skrajševanje čakalnih dob na določenih področjih, a rezultatov do danes ni. Ključ problema pa je očitno nesprejeta celovita zdravstvena reforma.
1. odgovornosti zaradi nepriprave ključne zakonodaje na področju zdravstva, ki bi omogočila celostno reformo zdravstva v Sloveniji
2. odgovornosti pri vzpostavitvi in delovanju mreže urgentnih centrov v Sloveniji
3. odgovornosti za slabo finančno stanje v slovenskem zdravstvu
4. odgovornosti pri neukrepanju pri podaljševanju čakalnih dob v slovenskem zdravstvu
5. soodgovornosti pri slabem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov in vlogi pri političnem kadrovanju v javne zdravstvene zavode
6. soodgovornost za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu
7. odgovornosti pri pripravi zakonodaje na podlagi političnih prioritet, ki so v škodo bolnikov in pacientov ter zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih
8. dejanj in stališč ministrice, pristojne za zdravstvo, pri izvrševanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v zdravstvene institucije države
Nesprejetje ključne zakonodaje, neupoštevanje stroke in nepripravljenost za dialog
Pripravljen predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti želi praktično onemogočiti dejavnost koncesionarjev, kar je v nasprotju z evropskimi smernicami, ki zahtevajo popolnoma prosto konkurenco na tem področju. S strani ZZS je bila zato že dana prijava Evropski komisiji.
Pri razpoložljivih osnutkih sprememb zakonodaje (Zakon o lekarniški dejavnosti, ZZdej) Ministrstvo za zdravje ne implementira določil prava EU. Kjer sta zdravstvena in lekarniška dejavnost tržna dejavnost, veljajo pravila svobodnega opravljanja storitev, prepoved omejevanja konkurence, prepoved državne pomoči.
“Na vsak način se želi bistveno zmanjšati pomen Zdravniške zbornice in s tem vzpostaviti stanje socialističnega obdobja, ko zdravniška zbornica ni bila dovoljena,” opozarjajo v največji opozicijski stranki in ob tem z zaskrbljenostjo ugotavljajo: “S strani ministrice za zdravje je organiziran napad na zdravništvo v celoti, saj želi ukiniti zakon o zdravniški službi.”
Izgube javnih zavodov se povečujejo tudi zaradi neupoštevanja dejstva, da so zavodi oz. izvajalci podrejeni trgu pri nabavah opreme in materialov, država pa regulira cene zdravstvenih storitev glede na razpoložljiva finančna sredstva in ne na podlagi ekonomskih postavk.
Ministrstvo molči, korupcija pa ostaja nekaznovana
Da korupcija močno prežema zdravstveni sistem in je tudi vzrok za povečanje stroškov v zdravstvu, so že pred časom opozorili posamezniki, zaposleni v zdravstvu. S posameznimi primeri korupcije v zdravstvu in posledično slabšanjem kakovosti zdravstvenih storitev so se ukvarjale tudi različne pristojne institucije: Računsko sodišče RS, Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad.
Simbolično umivanje rok @MiroCerar @MinZdravje pic.twitter.com/9uIPLxzYRs
— Jelka Godec (@jelka_godec) October 16, 2016
Po vseh preiskavah, tudi kriminalističnih, se do danes ni zgodilo popolnoma nič. Prej nasprotno, podjetja, ki so bila vpletena v številne sumljive posle, še naprej ostajajo dobavitelji medicinske opreme, serviserji in posojevalci opreme na reverz. Velikokrat celo edini dobavitelj. Ministrica Milojka Kolar Celarc pa molči in kljub obljubam, da bo zadevi prišla do dna, tega še ni storila. Bo interpelacija o delu in odgovornosti streznitev ali pa bo koalicijski “glasovalni stroj” dosegel svoje?
Jure Ferjan