fbpx

Bo sporni Đorđević postal predsednik vrhovnega sodišča?

Edini kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević (Foto: STA)

Najtrši predstavnik politične levice, podpredsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je na dobri poti, da postane predsednik vrhovnega sodišča. Po tem, ko je dobil podporo svojih kolegov vrhovnih sodnikov, je bil v pričakovanju naslednji korak ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan. Ta je na podlagi mnenj občne seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta v državni zbor poslala predlog za njegovo imenovanje.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na podlagi mnenj občne seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta v državni zbor poslala predlog za imenovanje Miodraga Đorđevića za predsednika vrhovnega sodišča. Javnosti je Đorđević znan po svojih totalitarnih prijemih in brutalnem poklicnem delovanju.

Tokrat je Đorđević dobil tako podporo zbora vseh sodnikov vrhovnega sodišča kot tudi Sodnega sveta. Spomnimo, da gre za osebo z vprašljivimi kvalifikacijami za omenjeno funkcijo, predvsem ko govorimo o moralno-etičnih kvalitetah, zato je prav zanimivo, da so sodniki in člani Sodnega sveta v obrazloženem mnenju izpostavili Đorđevićeve strokovne kvalifikacije, med drugim njegove dolgoletne sodniške izkušnje, sodelovanje pri mednarodnih dejavnostih in bogate strokovne dejavnosti zlasti na temo človekovih pravic, insolvenčnega prava in varstva konkurence, piše STA.

Ko govorimo o moralno-etičnih kvalitetah, mislimo na Đorđevićevo in Florijančičevo pobudo na komisijo za etiko in integriteto Sodnega sveta zaradi intervjuja (tukaj), ki sta jo vložila v začetku leta, kjer je bila po njunem mnenju načelno sporno ravnanje vrhovnega sodnika Jana Zobca. Komisija je pobudo sprejela v obravnavo. Zobec: “Neodvisnosti sodnikov ne ogrožata ne izvršilna ne zakonodajna oblast, pač pa jo ogroža in celo razgrajuje vodstvena struktura sodstva samega.” Dvomi ostajajo. Enega papirja upokojeni vrhovni sodnik Branko Masleša namreč ni pokazal. V konfliktno situacijo je Đorđević prišel tudi z Zmagom Jelinčičem, in sicer zaradi svojega “pobalinskega” sina, ki naj bi na OŠ Prežihov Voranc dvignil kar nekaj prahu. Razkril ga je predsednik Slovenske nacionalne stranke, ki je takrat za medije povedal, da je v preteklosti mladoletni Đorđevičev sin večkrat nagajal Jelinčičevi hčerki Aleksiji Iris. Nadlegovanje mladoletnika se je končalo tako, da se je Jelinčič z njim osebno srečal in se z njim temeljito pogovoril. Prava piše, da so starši otrok, s katerimi je šolske klopi delil težavni mladoletnik, razmišljali celo o tem, da bi se vsi otroci izpisali iz razreda.

Đorđeviću ni problem izkoristiti moči
Da je človek, ki nima nobenih težav z izkoriščanjem svoje moči, kaže tudi njegov podpis pod suspenz nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je bil leta 2020 suspendiran s strani Vrhovnega sodišča, podpisnik suspenza pa je bil prav Đorđević, “ti ljudje so popolnoma prepričani v lastno vsemogočnost, da jim nihče ne more nič,” je takrat o zadevi povedal Radonjić. Ta je takrat pojasnil, da so mu “kršitev in diskreditacijo očitali še pred ugotavljanjem, ali je šlo res za diskreditacijo in kršitev oziroma je Miodrag Đorđević že razsodil, kako se bo končal disciplinski postopek čez leto ali dve,” je dejal Radonjić.

Miodrag Đorđević in sodnica Janja Roblek (Foto: STA)

Bo njegova starostna omejitev težava?
Po mnenju Sodnega sveta se je Đorđević izkazal tudi pri dosedanjem vodenju vrhovnega sodišča kot njegov podpredsednik in vodja oddelka za spremljanje sodne prakse. Da ne bo dokončal šestletnega mandata zaradi starostne omejitve, pa po mnenju Sodnega sveta ni formalna ovira za njegovo kandidaturo. Đorđević ima namreč 67 let, po zakonu o sodniški službi je lahko sodnik star največ 70 let. Za predsednika sodišča pa je po zakonu o sodiščih lahko imenovan samo sodnik. O teh ovirah naj bi med Đorđevićem in pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan tekel pogovor, špekuliralo pa se je, da naj bi mu ta že vnaprej odrekla koalicijsko podporo pri imenovanju. Pa vendar je imenovana v državni zbor poslala predlog za njegovo imenovanje.

Đorđević se je potegoval tudi za sodniškega kandidata za Evropsko sodišče za človekove pravice, vendar ga takratni predsednik RS Borut Pahor ni predlagal
Đorđević se je pred leti potegoval za mesto sodnika na ESČP. V zakulisni igri so se na lep način znebili sedanjega ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Njegove ambicije je preprečil predsednik RS Borut Pahor, saj ga ni predlagal za imenovanje v hram slovenske demokracije, piše Prava. Med drugim tudi ni bil v času Pahorjeve vlade izvoljen za predsednika VS RS. Njegove kandidature niso podprli nekateri sodniki, Sodni svet, ministrstvo za pravosodje in koalicijski partnerici v Pahorjevi vladi, stranki SD in DeSUS.

Ana Horvat