Bojte se sodnice Irene Ahačič s kranjskega sodišča. Sodbe spiše, še preden vas vidi

Okrožno sodišče v Kranju (foto: STA)

To je ena najbolj neverjetnih zgodb slovenskega sodstva ,v kateri sta se znašla toženi Janez Potočnik in tožeči Janez Golmajer. Toženi je pred prvim soočenjem na sodišču želel vpogled v sodni spis in na veliko presenečenje našel tudi dokument “sodba v imenu ljudstva”, v katerem ga je sodnica Irena Ahačič že obsodila. Manjkal je le še datum. 

V pravdni zadevi je zaradi plačila odškodnine pred okrožnim sodiščem v Kranju prišlo do nenavadnega dogajanja, ki ne govori v prid pravni državi in pravni varnosti. Toženi Janez Potočnik je še pred razpisom prvega naroka za glavno obravnavo, ki je razpisan 10. maja 2016, v sodnem spisu našel napisano sodbo, ki ga obsoja na plačilo denarne odškodnine. Bianco sodbi je zgolj manjkal datum, sicer pa je imela vse bistvene sestavine sodbe in ugotovitve, ki jih sodišče sicer lahko presodi le po končani glavni obravnavi.

Do glavne obravnave še ni prišlo
Vsebina sodbe niti ni tako pomembna, pomembno je to, da je šlo v tem primeru za kršitev vseh bistvenih določb pravdnega postopka in temeljnih načel pravne države ter je odločilno vplivala na potek in izid postopka, še preden se je ta končal. Sodbo je sodnica Irena Ahačič očitno napisala že dolgo nazaj, saj se sklicuje na glavno obravnavo, ki je bila sklicana 16. februarja 2016, vendar nikoli ni bila opravljena, saj je bila preklicana, določen pa je bil drugi datum. Narok za glavno obravnavo je sodišče preklicalo tudi na kasnejši datum in ga končno sklicalo 15. maja 2016. Glavna obravnava torej sploh še ni bila sklicana, sodnica Ahačičeva pa je že uspela spisati sodbo.

Primer, ki bi moral pretresti sodstvo
Toženi Janez Potočnik, ki je sodbo našel ob vpogledu v sodni spis, ki mu ga je omogočila referentka na kranjskem okrožnem sodišču, je bil nad najdbo šokiran. Potočnik je mnenja, da gre “sistemsko zlorabo sodstva,” ki zagotovo ni osamljen primer, temveč so bili tovrstnim zlorabam podvrženi številni državljani. Po njegovem je sodnica lahko napisala sodbo le s tesno povezanostjo z obrambo toženca Janeza Golmajerja, ki je sodnici narekovala določene podatke, saj drugače tega ne bi mogla storiti.

Potočnik je mnenja, da bi na ta primer morali po uradni dolžnosti reagirati organi pregona, prav tako pa bi določene disciplinske ukrepe zoper sodnico Ireno Ahačič moralo sprejeti tudi sodišče v Kranju.

 

 

Predsednica Okrožnega sodišča v Kranju Janja Roblek nam je o tem primeru odgovorila: “Po vpogledu v spis I P 245/2014 smo ugotovili, da je tožena stranka dne 29. 4. 2016 vpogledala v spis in tudi fotokopirala nekatere listine. V spisu je med zapiski sodnice res tudi osnutek sodbe. Tožena stranka pa z objavo zavaja, saj bi v primeru, če bi bil objavljen celoten dokument (sodba), bilo jasno razvidno, da gre zgolj za osnutek, da so v dokumentu le povzetki navedb obeh pravdnih strank in materialno pravna podlaga, ne pa tudi dokazna ocena, ki je bistvo vsake sodbe. Takšen osnutek lahko pomeni le to, da je sodnik zadevo natančno preštudiral in se pripravil na glavno obravnavo, kjer se bodo izvajali dokazi in šele na podlagi teh bo sprejeta odločitev.”

Ž. K.