Bošnjak: Navadno se druge veje oblasti vtikajo v sodstvo, tukaj pa je ravno obratno

Protiustavno, nesorazmerno, nestrokovno, to so pridevniki, s katerimi uveljavljeni pravniki opisujejo včerajšnjo preiskovalno akcijo, izvedeno na sedežu SDS in v Državnem zboru RS. Policija se je namreč v preiskavi zoper Andreja Širclja odločila preiskati kar celotno SDS.

Odzivi pravne skupnosti na včerajšnji protipravni poskus zasega podatkov se zato kar vrstijo. Precej ostro se je odzval tudi odvetnik Marko Bošnjak, sicer tudi eden izmed treh kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice.

Včeraj so policisti vkorakali na sedež stranke SDS, četudi osumljenec v preiskavi Andrej Šircelj tam sploh nima svoje pisarne. Je to normalno?
Menim, da je preiskovanje tako v DZ kot na sedežu SDS izrazito problematično. Tukaj gre za nesorazmeren ukrep, saj gre po podatkih, ki so zaenkrat dostopni, za iskanje vseh podatkov s strežnika tako največje opozicijske stranke kot tudi v državnem zboru. Nedvomno se na vseh nosilcih podatkov nahajajo takšni podatki, ki so politično občutljivi in je povsem neprimerno, da ima do njih dostop policija. Tukaj gre za nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti Andreja Širclja in ostalih, ki so eventuelno komunicirali po teh metodah komuniciranja (elektronski pošti).

Hkrati gre tudi za očitno nesorazmeren poseg v svobodo političnega delovanja na eni strani SDS in njenih članov, na drugi strani pa tudi v svobodo poslanskega mandata vseh poslancev državnega zbora ne glede na politično usmeritev ali stranko, iz katere prihajajo. Treba se je zavedati, da gre tukaj za dve veji oblasti, zakonodajno in sodno. In sodna je odredila preiskovanje zakonodajne, kar je še posebej občutljivo. Navadno govorimo o vtikanju drugih vej oblasti v sodstvo, tukaj pa imamo ravno nasproten primer, ki moti delovanje državnega zbora. Tukaj očitno ni prišlo do ustrezne presoje sorazmernosti.

Šircelj (foto:STA)

Andrej Šircelj (foto:STA)

Problem je lahko tudi v naši zakonodajni ureditvi, saj Zakon o kazenskem postopku ne pozna posebnih določb za preiskovanje v takšnih primerih, predvsem pa bi bilo potrebno določiti postopke, če že pride do zasega podatkov, kaj se sploh sme pregledovati. Tukaj bi se lahko hipotetično pregledovalo podatke nedoločenega števila ljudi v nedoločenem časovnem obdobju in v očitni nepovezanosti s predmetom kriminalistične preiskave.

Opozoril bi še, da gre za poslanca državnega zbora, gospoda Širclja, zoper katerega se sme kazenski postopek voditi samo na podlagi dovoljenja državnega zbora. Sicer je res, da gre tukaj za formalno t. i. predkazenski postopek, vendar je ta delitev popolnoma umetna – pri nas delitev na predkazenski in kazenski postopek izvira iz leta 1967, še iz SFRJ. Evropsko sodišče za človekove pravice je že opozorilo v zadevi Šubinski proti Sloveniji, da se kazenski postopek začne takrat, ko je posameznik obveščen, da ga policisti preiskujejo. Gospod Šircelj je to izvedel, če tega ni vedel prej, včeraj zjutraj, ko so mu kriminalisti potrkali na vrata. Od tega trenutka naprej torej ne moremo več govoriti o nikakršni formalni delitvi na predkazenski in kazenski postopek. Zoper gospoda Širclja tečejo formalna preiskovalna dejanja.

Ali so odgovorni prepoznali svojo zmoto in zato podatkov niso zahtevali več?
Pričakovati bi bilo, da imajo preiskovalci, ki izdajajo takšne odredbe, vnaprej občutek, kaj je primerno, ustavno in kaj ne. V končni fazi predlagatelja (policijo) in pobudnika (državno tožilstvo) veže načelo zakonitosti 120. člena Ustave – na to so očitno pozabili. Največji problem je na nivoju sodne veje oblasti, torej s strani preiskovalne sodnice, ki je takšno odredbo izdala, kajti sodnik je tukaj varuh človekovih pravic in svoboščin – sodnica bi morala biti ta, ki bi poskrbela za varstvo pravic gospoda Širclja in ostalih, katerih pravice so tukaj prizadete. Gre za strašno veliko število ljudi, če pravilno razumemo to, kar se pojasnjuje v medijih. Gre tudi za svobodo političnega združevanja ljudi v SDS in svobodnega združevanja vseh poslancev državnega zbora.

Priporočamo v branje: Janša obtožil policijo, da laže.

Če vas prav razumemo, tovrstni poseg v interne informacije stranke ni dovoljen? Pod kakšnimi pogoji bi sploh lahko posegali po teh podatkih?
To je zelo sporno. Če bi šlo za kakšno fašistično politično stranko, ki organizira pogrome zoper ne vem koga, potem je to razumljivo. V Grčiji so imeli primer Zlate zore, v takšnem primeru ne vidim ovir za hišno preiskavo pri takšni politični stranki. Tukaj pa nihče ne sumi, da politčna stranka, o kateri je govora, izvaja kakršnekoli takšne dejavnosti.

Ali gre za zlorabo izvršne veje oblasti?
Težko sodim, v vsakem primeru gre za neprimerno in nesorazmerno dejanje v konkretni zadevi, ne samo v razmerju do SDS, temveč tudi do DZ kot celote in vseh poslancev ne glede na strankarsko pripadnost. Sodna veja oblasti je v tem primeru most, preko katerega so raziskovalci sploh lahko prišli. Sodišče je tisto, ki po naši ustavi že odreja preiskave, in sodišče je tisto, ki mora opraviti sorazmernostni test in ki mora opraviti tudi presojo vseh ostalih pogojev za izvedbo hišne preiskave in to ni zgolj žigosanje predlogov, ki jih preda tožilstvo in policija, temveč mora iti za resno in poglobljeno presojo.

Očitno v tej zadevi ni prišlo do presoje?
V tej zadevi nikakor ne vidim, da bi do take presoje prišlo. Glede na vse, kar je trenutno o zadevi znanega, kaže, da do take presoje zelo očitno ni prišlo.

Bi morala SDS preiskovalcem prostovoljno izročiti podatke na strežnikih?
Menim, da je najprimerneje, da bi SDS in DZ razmislila o pravnih sredstvih, ki nedvomno obstajajo, da bi preprečila kakršnekoli škodljive posledice tega očitno nesorazmernega ukrepa. Tukaj bi predvsem spomnil, da v primerih preiskav odvetniških pisarn, kjer je šlo za posege v druge ustavno varovane vrednote, na katere sodišče očitno ni pomislilo, ko je izdajalo odredbe o hišnih preiskavah, je US izdalo začasne ukrepe, s katerimi je začasno zadržalo pregled zaseženega.

Po zasegu poteka postopek v več korakih. Najprej policisti zaseženo zapakirajo v škatle, vendar to še ne pomeni, da so prišli do kakršnegakoli podatka. Nato je potrebno te podatke “zajeti”, torej jih presneti in preden do tega prenosa pride, bi bilo primerno, da se tako SDS kot DZ poslužita pravne poti, da onemogočita zaseg podatkov z začasno odredbo, podobno, kot je bilo v primeru odvetniških pisarn. To bi imelo za posledico to, da policija do vsebinskih podatkov ne bi prišla. Imela bi samo škatle, ki pa bi jih nato morala vrniti.

Odločitve SDS, da ne bo ravnala v skladu s sodno odredbo, na tej točki ne bi komentiral, to je odločitev vsakega posameznika, kaj bo storil v primeru ukrepa, ki ga šteje kot očitno protipravnega: ali se bo vseeno podredil ali se mu bo tudi fizično uprl.

Žiga Korsika