“Letošnji trend števila ilegalnih prehodov izkazuje bolj strmo naraščanje števila kot v lanskem letu. V aprilu smo dosegli vrednost, ki presega katero koli od lanskoletnih vrednosti.”
To je zapisano v ta teden objavljenem poročilu policije o migracijah v prvih štirih mesecih, ki v precej nenavadno luč postavlja trditve ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, da nadzorujejo stvari na meji. Podatki o strmi rasti števila migrantov, ki uidejo mejnemu nadzoru, kažejo obratno – da tega nadzora ni:
Te številke prikazujejo le migrante, ki jih je policija ujela po prečkanju meje. To se pogosto zgodi, ker ljudje opazijo nenavadne tujce in pokličejo policijo. Najbolj spretnih in organiziranih na poti proti Italiji prebivalci ne opazijo in policisti ne ujemajo, dejansko število migrantov, ki na črno prečkajo mejo, je večje. Lani, kot prikazujem v dodatni grafiki, noben mesec policija ni prijela več kot 1.300 migrantov, aprila jih je opazila 644. Letos ta mesec pa že rekordnih 1.404:
Najbolj se povečuje število migrantov iz Alžirije, Pakistana in Maroka. Zmanjšuje pa se letos število “prebežnikov” iz Irana, Sirije in Iraka. Zadnji teden je SDS predlagala spremembo azilne zakonodaje, ki bi omogočila, da bi migrante, ki prihajajo iz varne Hrvaške, trdijo pa, da jih preganjajo v daljnih državah, lahko takoj vrnili. Takšno rešitev je predlagala že nekdanja notranja ministrica Vesna Györköš Žnidar, a jo je večina v prejšnjem mandatu zavrnila, češ da bi s tem preveč omejili pravice do mednarodne zaščite. SDS hkrati predlaga, da pravice ne bi imeli tisti, ki kršijo zakone ali so bili izgnani iz drugih evropskih držav. Podatki policije, povzeta je njihova grafika, o številu migrantov za prve štiri mesece letošnjega leta, ki vsebujejo tudi države izvora, so takšni:
Krepko več kot lani je prve štiri mesece tudi vračanj ujetih migrantov po prečkanju meje nazaj na Hrvaško. Vrnjenih je bilo 1.827 migrantov. Povečuje se število migrantov, ki nam jih vrača Italija, in tudi število migrantov, ki jih Slovenija vrača Italiji. A so številke pri zahodni sosedi komaj vredne omembe v primerjavi s Hrvaško:
Ker je več migrantov, raste tudi število zahtev za azil, postopek številnim odpira vrata za pot naprej na zahod, ker naglo izginejo. Številni izginejo, kot opozarja policija, že po napovedi zahteve, ko uradne prošnje za azil še ne vložijo. Podatki o prosilcih za zaščito v aprilu, ki jih je v začetku meseca objavil MNZ, po državah, od koder jih je bilo največ in z upoštevanjem spolne strukture, so takšni:
Dejanske zaščite ne dobi skoraj nihče od teh, ki so upoštevani v grafiki. Postopki potekajo, ker po pravni ureditvi morajo. Celotno poročilo policije o številu ujetih migrantov v prvih štirih mesecih letos lahko preberete TUKAJ.
Peter Jančič / Spletnicasopis.eu