Brglez ostro napadel Primca zaradi minute molka v spomin žrtvam pravosodja

Datum:

Predsednik Odbora 2014 Aleš Primc je na seji državnega zbora dejal, da slovensko sodstvo ustvarja razbite družine in krivično zapira slovenske državljane, ter navedel številne druge kršitve, zato se je z minuto molka poklonil vsem žrtvam zlorab. To je tako razburilo predsednika DZ Milana Brgleza, da mu je izrekel opomin. Poslanec SD Jan Škoberne pa je zahteval, da se ga odstrani iz dvorane.

Danes je v državnem zboru potekala obravnava predloga Zakona o ukrepih za zagotovitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, kot je prvi v imenu Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbora 2014 spregovoril Aleš Primc, ki je obenem tudi predsednik omenjenega odbora. Izpostavil je nekaj najbolj perečih kršitev na tem področju. Nekateri poslanci so izrazili podporo omenjenemu predlogu, zagovorniki slabega delovanja pravosodja mu ostro nasprotujejo, a prevladuje mnenje, da so določene spremembe na tem področju nujne.

Primc zaradi minute molka grobo napaden 
Primc je med drugim dejal, da slovensko sodstvo ustvarja razbite družine in krivično zapira slovenske državljane, ter navedel številne druge kršitve in se z minuto molka poklonil vsem žrtvam zlorab slovenskega pravosodja, obenem pa pozval vse poslance, naj o tovrstni problematiki dobro razmislijo.

Nadaljevanje seje DZ, na kateri so poslanci med drugim obravnavali novelo zakona o SDH in predlog zakona o dimnikarskih storitvah. Predsednik Odbora 2014 Ales Primc je predstavil predlog pravosodnega zakona.

Minuta molka pa je močno zmotila predsedujočega državnemu zboru Brgleza, ki je tovrstno potezo ostro obsodil, saj naj ne bi bila v skladu s pravili, ki veljajo v državnem zboru, ter Primcu izrekel opomin. Po njegovem mnenju lahko minuto molka odredi zgolj predsednik državnega zbora.

Zakon predlagalo več tisoč državljanov
Primca je v svojem prizadevanju podprl poslanec Vinko Gorenak, ki je dejal, da predlagatelj predloga zakona ni poslanec, zato mu Brglez ne more izrekati opomina. Obenem je poudaril, da je žrtev pravosodja toliko, da jih je težko prešteti. “Gre za navaden, ampak ljudski zakon, ki ga je predlagalo več tisoč volivcev in je primeren za nadaljno obravnavo, saj je ljudstvo potrebno vključevati v oblikovanje predpisov,” je bil kritičen. Med drugim je še poudaril pomembnost uveljavitve ločenih mnenj, možnost snemanja sodnikov, možnost materialne odgovornosti sodnikov ter javne objave premoženja sodnikov.

Državni zbor je s 54 glasovi za in 16 proti sklenil predlog zakona za vzpostavitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, ki ga je s podpisi volivcev vložil Odbor 2014. S tem je predlog končal zakonodajni postopek.

Škoberne militantno napadel Primca
Med Primčevimi nasprotniki pa se je med drugim znašel tudi Jan Škoberne, ki je mnenja, da bi bilo potrebno Primcu izreči ukrep odstranitve iz državnega zbora. Obenem je omenjeni poslanec navedel, da tudi Socialni demokrati želijo, da se pravosodje po načelu pravičnosti izvršuje v maksimalnem obsegu, torej bolj neodvisno in odgovorno.

Vladni predlogi ne bodo prinesli ustreznih rešitev
Po mnenju poslanke iz stranke Nova Slovenija so predlogu omenjenega zakona naklonjeni. Omenjena poslanka pravi, da je v naši družbi nekaj hudo narobe, če morajo državljani zbirati podpise in vlagati zakone, ter pristavila, da si javnosti in preglednosti v pravosodju želimo vsi. V NSi so prepričani, da zakonski predlogi vlade ne bodo prinesli ustreznih rešitev področja. Poudarila je pomen večje preglednosti v pravosodju in izpostavila vprašanje, zakaj se nasprotuje mnenju ljudstva: “Vse, kar je v imenu ljudstva, je javno – zakaj torej takšno nasprotovanje?”

Poleg tega pravi, da slovensko pravosodje v širšem pomenu besede ni sposobno samorefleksije. “Sodniki bi morali za svoja dejanja materialno odgovarjati, odločanje sodnega sveta pa mora biti transparentno in dostopno javnosti. Sodniki morajo biti neodvisni, vendar pa ne nedotakljivi,” ocenjuje Dimičeva, ki predlaga preizkusno dobo za sodnike pred trajnim mandatom, napredovanje pa le za najučinkovitejše.

Delajo na rešitvah, ki jih ni
Sekretarka na Ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj o rešitvah v pravosodju že dlje časa razmišlja, a poudarja, da se predlagane spremembe  že ureja  v sklopu nekaterih sistemskih zakonov. Poudarja pomen javnosti in transparentnosti sojenja, pomen ločenih mnenj in okrepitev pristojnosti sodnega sveta. Predlogi so že v obravnavi, vendar vlada RS predloga zakona ne podpira.

Funkcija sodnika je nezdružljiva z drugimi funkcijami
Bojan Dobovšek iz skupine nepovezanih poslancev pa meni, da mora pravosodje najprej samo poskrbeti za transparentnost. Obenem izpostavlja težavo predolgih postokov. Prav tako navaja, da nekateri sodniki opravljajo še druga dela, kar je nezdružljivo z njihovo funckijo. “Sodniki ne morejo obenem privatno izobraževati in tako služiti,” je izpostavil Dobovšek.

D. M.

Sorodno

Zadnji prispevki

Je Levica povezana s korupcijo v Luki Koper?

Prejeli smo pismo anonimnega bralca, ki je med drugim...

So bili Svobodnjaki in Levica pod vplivom THC, da so tako grobo poteptali demokratičen proces?

Gibanje Svoboda in njeni koalicijski partnerji so se odločili...

Afganistanskega migranta ne bodo izselili, ker se rad javno samozadovoljuje

Afganistanski migrant bo ostal v Veliki Britaniji, kljub temu,...

Putinovi propagandisti so med nami

Ko so pred kratkim izgnali uslužbenca ruskega veleposlaništva v...