V Sloveniji še nikoli v zgodovini ni bilo vojaške visokošolske ustanove, saj je ni hotela ali dovolila oblast v Beogradu, še prej pa na Dunaju. “Ob 30-letnici samostojnosti je v Sloveniji dozorel čas za nove civilno-vojaške odnose v družbi, tudi v vojaškem visokošolskem izobraževanju,” so prepričani na ministrstvu za obrambo. V luči predlaganih sprememb zakona o visokem šolstvu je brigadir Zakrajšek pojasnil, da je namen sprememb zakona akreditiranje vojaškega izobraževalnega programa skladno s standardi kakovosti v javnem izobraževalnem sistemu. “Na ta način želimo zagotoviti večjo transparentnost in se odpiramo javnosti,” dodaja brigadir Zakrajšek.
Izobraževanje častnikov je preveč pomembno področje, da bi ostalo na ravni internega izobraževanja. Častniki Slovenske vojske se namreč vso vojaško kariero izobražujejo in izpopolnjujejo. Vseživljenjsko izobraževanje častnikov poteka v vseh oblikah izobraževanj in usposabljanj na šolah v Centru vojaških šol ter na vojaških ustanovah v tujini.
Na današnji novinarski konferenci je poveljnik Centra vojaških šol (CVŠ) Slovenske vojske brigadir Peter Zakrajšek predstavil poslanstvo, naloge in strukturo CVŠ, umeščenost in povezavo z javnim izobraževalnim sistemom ter programe in načrte za razvoj vojaškega šolstva. CVŠ v Slovenski vojski izvaja vojaško izobraževanje in usposabljanje v obliki Šole za podčastnike, Šole za častnike, Poveljniško-štabne šole, vojaškim osebam pa omogočajo tudi šolanje v tujini. Znotraj Centra vojaških šol deluje tudi poseben mehanizem za priznavanje izobrazbe.
V luči predlaganih sprememb zakona o visokem šolstvu je brigadir Zakrajšek pojasnil, da je namen sprememb zakona akreditiranje vojaškega izobraževalnega programa skladno s standardi kakovosti v javnem izobraževalnem sistemu. “Na ta način želimo zagotoviti večjo transparentnost in se odpiramo javnosti,” dodaja brigadir Zakrajšek.
Akreditiranje vojaškega izobraževalnega programa na dodiplomski stopnji
Študij bo organiziran na prvi bolonjski stopnji. Predvideno je, da bodo fakultete svojim študentom v 6. semestru ponudile poseben vojaški modul. Kot pojasnjuje brigadir Zakrajšek, so z nekaterimi fakultetami že dogovorjeni za takšno sodelovanje, z drugimi pa dogovori še potekajo. Prve rezultate predlaganih sprememb bo moč opaziti v šolskem letu 2025/2026. Starost diplomantov bo za do pet let nižja, z novim sistemom bodo novi častniki stari 23 let, kar pomeni, da bodo imeli več možnosti za karierni razvoj v prihodnje.
Znotraj Univerze v Ljubljani je vojaški modul že dogovorjen v treh programih Fakultete za pomorstvo in promet ter na Obramboslovju na Fakulteti za družbene vede, znotraj Univerze v Mariboru pa na Fakulteti za organizacijske vede, Fakulteti za logistiko in na Fakulteti za varnostne vede. Dogovori potekajo na Fakulteti za šport, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in na Medicinski fakulteti znotraj Univerze v Ljubljani, na Pedagoški in Filozofski fakulteti znotraj Univerze v Mariboru, na zavodu Alma Mater Europaea ter na Fakulteti za organizacijske študije v Novem mestu. Po zaključku študija bodo diplomanti dobili dva naziva, svoj primarni strokovni naziv in naziv častnika Slovenske vojske.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je podprlo projekt, h kateremu so pristopile nekatere fakultete ljubljanske in mariborske univerze ter oblikovale visokošolske izobraževalne programe na prvi stopnji z izbirnim vojaškim modulom. Ta je opredeljen kot študij širokega spektra vojaških vsebin in je namenjen razvijanju pristojnosti za zmožnost integriranja interdisciplinarnega znanja in načinov mišljenja v okviru visokošolskega študijskega programa.
Iščejo možnosti za akreditacijo lastne vojaške izobraževalne ustanove
Slovenska vojska podpira iskanje načinov upravljanja vojaškega znanja, katerega nosilec in razvijalec je, znotraj sedanjega zakonodajnega okvira. Možnosti vidi v oblikovanju novega civilno-vojaškega dogovora v slovenski družbi, da bi lahko akreditirala svojo vojaško izobraževalno ustanovo kot visokošolski zavod po pravilih in merilih, ki veljajo pri izvajanju visokošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji. Zakonodajni okvir tega trenutno ne omogoča, ker posebej zahteva, da je visokošolski zavod samostojna pravna oseba.
Interes Slovenske vojske je, da bi lahko na drugi stopnji akreditirala visokošolski zavod in program visokošolskega izobraževanja, ki bi bila namenjena častnikom Slovenske vojske. To bi omogočilo priznavanje višje stopnje izobrazbe vsem častnikom, ki bi končali karierna izobraževanja in izkazali raven zahtevanih pristojnosti v hierarhiji činov za višje častnike.
Tako bi omogočili javno priznavanje vseživljenjskega izobraževanja častnikov. Zdaj morajo častniki po opravljenem zadnjem kariernem izobraževanju in pridobitvi čina v nazivu višjega častnika pri starosti 40 let in več, če izkazujejo sposobnosti za opravljanje najvišjih vojaških dolžnosti, še na izobraževanje na izbrani visokošolski program druge stopnje na enem izmed akreditiranih zavodov, kar je za delodajalca dodatni strošek.
Ustanovitev visokošolskega zavoda bi prinesla številne prednosti
Prednosti akreditiranega visokošolskega vojaškega zavoda bi poleg opisanega še pomenile, da bi omenjen visokošolski zavod postal partner in soizvajalec dela skupnega študijskega programa z drugimi visokošolskimi zavodi, ki so akreditirali in bodo izvajali študijske programe prve stopnje z vojaškim modulom. Visokošolski zavod in posledično Slovenska vojska bi postala nosilca in razvijalca vojaških ved v slovenskem javnem visokem šolstvu.
Slovenska vojska bi tudi lahko izvajala svojo znanstvenoraziskovalno dejavnost, medtem ko sedaj naroča in plačuje raziskave zunanjim sodelavcem. Visokošolski zavod Slovenske vojske bi lahko priznaval znanje in pristojnosti častnikov, ki so jih pridobili na izobraževanju v vojaških ustanovah tujih vojsk. Slovenska vojska bi kot akreditiran visokošolski zavod postala enakopravna partnerica in udeleženka v združenju vojaških izobraževalnih ustanov v okviru držav članic Nata.
Sara Rančigaj