Poslanci prestrašeni. Njihovo razpravo o burkah spremljala skrivnostna oseba v burki.

Foto: iStock

“Italija je prepoved burk uvedla že leta 1974, v Švici pa je zagrožena kazen 9 tisoč evrov,” je o upravičenosti sprejetja zakona na seji DZ uvodoma dejal poslanec SDS Gorenak. Po njegovem mnenju naj se vsak obnaša kulturnemu okolju primerno. Nasprotno pa v SMC menijo, da problem z burkami ne obstaja.

Predlog spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga je predlagala poslanska skupina SDS po razpravi v državnem zboru očitno ne bo dobil zadostne podpore. Večina nasprotnikov spremembe zakona meni, da zakon posega v ustavne pravice verujočih in zaradi malo številčnosti zakritih žensk ne predstavlja varnostnih tveganj. V stranki SDS trdijo ravno nasprotno in menijo, da burke predstavljajo resno varnostno tveganje, ne sodijo v naše kulturno okolje in kršijo temeljne pravice žensk.

Vsak naj se obnaša okolju primerno
Poslanec Vinko Gorenak je opisal svojo izkušnjo, ko sta z ženo obiskala mošejo v Arabskih Emiratih, kjer sta se morala oba sezuti in umiti noge. Po njegovem mnenju naj velja enako, če nekdo prihaja v naše kulturno okolje, zato naj se vsak obnaša okolju primerno. “Nič več in nič manj.” “Zaradi tega predloga pričakujem diskreditacije in diskvalifikacije, vendar je prav, da se spoštuje vsako kulturno okolje,” je še dodal Gorenak.

Javne razprave o predlogu prepovedi nošenja burk se je na balkonu državnega zbora udeležila tudi ena oseba, ki je bila popolnoma zakrita v burko. Poslanec Gorenak je javno vprašal, ali se morda pod pokrivalom skriva moški. Po slabi uri razprave pa se je oseba, zakrita z burko, iz državnega zbora umaknila. Vseskozi jo je spremljal tudi varnostnik.

Burke so znak moške dominantnosti nad ženskami
Vsak naj živi življenje, kot ga sam živi, vendar je potrebno spoštovati kulturo in okolje,” je mnenje poslanske skupine NSi. Po islamski revoluciji v Iranu in Afganistanu so ponovno uzakonili burke, slovenski aktivisti pa se pri nas borijo za izbris zakona, ki prepoveduje nošnjo burk ter nikabov. “Burke so znak dominacije moških nad ženskami. Pod burko ni svobode,” je dvoličnost nekaterih aktivistov kritiziral poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Proti burkam se je izjasnila tudi poslanka Ljudmila Novak, ki je proti predvsem kot ženska na strani žensk, ki so v to prisiljene zaradi radikalnega islamizma. “Ne želim si nikakršnega spora z muslimani, vendar če imamo doma goste, smo gostoljubni in hkrati pričakujemo, da se obnašajo po naših pravilih,” je dejala Novakova.

Ni znano, koliko oseb nosi irhaste hlače ali dirndl
V SMC menijo, da problem burk ne obstaja in ga je redko zaznati. Večina oseb, ki so bile opažene, so gospe, ki prihajajo kot turistke. “Ni znano število oseb, ki nosijo burke, kot tudi ni znano število oseb z irhastimi hlačami ali dirndlni,” je za SMC dejal poslanec Dragan Matić. Po njihovem mnenju je napačno, da se jih z zakonom prisili v nekaj, kar je v nasprotju s slovensko tradicijo, saj je po ustavi zapovedano svobodno izkazovanje vere.

DZ naj določi število letnih priseljencev
S predlogom sprememb Zakona o mednarodni zaščiti pa v največji opozicijski stranki predlagajo, naj letno kvoto oseb za priznanje statusa mednarodne zaščite določi DZ na predlog vlade. Tujec, ki bi želel vstopiti v Slovenijo, bi moral takoj podati namero in v treh dneh predložiti dokazila za priznanje statusa mednarodne zaščite, pristojni organ pa bi moral o tem odločiti najpozneje v 30 dneh.

Predlog prinaša tudi ukinitev vseh denarnih pomoči, ki pa naj bi jih nadomestile pravice do zagotavljanja namestitve in prehrane za dobo enega leta.

V javnosti sta oba predloga sprožila precej polemik. Ne glede na to, da podobne zakone sprejemajo v številnih evropskih državah, je vlada oba predloga gladko zavrnila, proti pa je praktično celoten levi politični blok.

Poslanci bodo sicer danes obravnavali tudi predlog priporočila vladi za povečanje stopnje transparentnosti in demokratičnosti njenega delovanja in delovanja ministrstev.

U. U., STA