Če bi vedeli, kaj v resnici pomeni tek trojk

194
Foto: STA

Retorika v Sloveniji se v zadnjem času zaostruje. Vedno pogosteje se v označevanju nasprotnikov pojavlja beseda izdajalec. Ker je bila beseda izdajalec do sedaj v politiki “rezervirana” le za pripadnike protirevolucionarnega političnega pola, je razumljivo, da je vložitev kazenske ovadbe zaradi veleizdaje, ki jo je proti bivšemu predsedniku Milanu Kučanu vložilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), vnesla veliko nemira v revolucionarno bazo.

Beseda izdajalec je ena najhujših žaljivk, s katero lahko ožigosaš sočloveka. Po Danteju je za izdajalce rezerviran najgloblji, 9. krog pekla. Izdajalci so tako, kot najhujši grešniki, najbližje Zlu. Poglavar pekla Lucifer ima v tem krogu, ki je vkovan v led, svoje prebivališče. Izdaja velja za eno od najbolj moralno zavrženih dejanj. V veliko državah je izdaja domovine strogo kaznovana. Če bo sodišče procesiralo Kučana, in bo ta spoznan za krivega, je lahko obsojen tudi na več kot 15 let zapora!

V Sloveniji večina ljudi ob omembi besede izdajalec najbrž najprej pomisli na “domače izdajalce” oziroma “belogardiste”. Torej na besedi, s katerima so revolucionarji premeteno poimenovali pripadnike slovenskega domobranstva oziroma ožigosali kar celotno protirevolucionarno stran. 70 let enostranskega prikazovanja medvojnih in povojnih dogodkov, pranja možganov v šoli in preko medijev je obrodilo sadove.

Kolumnist Gal Kušar (Foto: osebni arhiv).
Kolumnist Gal Kušar (Foto: osebni arhiv).

Demoniziranje besede domobranci
S povezavo besed “domobranci” in “izdajalci” se je demoniziralo besedo domobranci. V šoli so nas učili, da so bili domobranci domači izdajalci, kolaboranti in služabniki nacistov, za katere so opravljali najokrutnejša dejanja. Torej, dejanja, ki so se še pripadnikom SS zdela preveč zavržena in okrutna. Zanimivo je tudi, da so italijanski fašisti v partizanskih zgodbah večinoma predstavljeni kot strahopetni vojaki, ki so večinoma po vaseh lovili kokoši, mačke in dekleta, ob napadu hrabrih partizanov pa so se razbežali. Ti hrabri napadi so sprožali nesorazmerne povračilne ukrepe nad civilnim prebivalstvom, ki so sledili, ko so se borci umaknili v zavetje gozdov, in so bili vzrok in razlog za ustanovitev postojank vaških straž. Partizanov tudi ni motilo sodelovanjem fašistov ob kapitulaciji Italije, s pomočjo katerega so razrušili Turjaka, kamor so se zatekli njihovi pravi nasprotniki – protirevolucionarji.

O vzrokih za nastanek vaških straž (17. 7. 1942), Prostovoljne protikomunistične milice (6.8.1942), Slovenske domobranske legije (24. 9. 1943) in Slovenskega domobranstva (30. 9. 1943) nam v šoli niso povedali ničesar. Skoraj ničesar nismo izvedeli o vodstvu domobrancev. Zamolčali so nam, da je bil podpolkovnik Ernest Peterlin prozahodno usmerjen in ga je zato gestapo leta 1944 interniral v Dachau. Ali pa to, da je bil general Leon Rupnik odstavljen kot poveljnik domobrancev. Zvedeli pa smo, da je po koncu vojne oba poveljnika zadela zaslužena kazen in sta bila obsojena na smrt. Kaj se je zgodilo z njuno vojsko, s 15.000 Slovenci, pa je bila tabu tema.

Kam je bilo pokopano Rupnikovo truplo, se uradno ne ve. Po eni varianti naj bi bilo pokopano v neoznačen grob na Žalah, po drugi pa naj bi ga s strelišča pod Golovcem, kjer so z ustrelitvijo izvedli smrtno kazen, zakopali kar pod bližnjo Dolenjsko cesto. Tako naj bi se še dandanes čez njegove posmrtne ostanke vsak dan vozili številni vozniki. Demonska posmrtna kazen za nekoga, za katerega je Helij Modic, predsednik vojaškega sodišča, kjer je proti Rupniku potekal sodni proces, dolga leta kasneje izjavil – navajam po knjigi O revoluciji in o smrti Žarka Petana – da: “Danes me je sram, ko se spomnim tega procesa in svoje vloge v njem …General Rupnik ne bi smel biti obsojen na smrt … Rupnik ni imel kot tako imenovani prezident Ljubljanske pokrajine pod italijansko in pozneje pod nemško okupacijo prav nobenih kompetenc … Ni podpisal nobene smrtne kazni, ni ustanovil ‘bele garde’, kot so mu to podtikali … Po pravnih normah, kot jih je sprejelo nürnberško mednarodno sodišče za vojne zločine, bi bil Rupnik najbrž oproščen sleherne krivde. Zagotovo pa ne bi bil obsojen na smrt.”

Domobranska prisega
Kot glavni dokaz kolaboracije in izdaje slovenstva se omenja domobransko prisego na Bežigrajskem štadionu iz leta 1944. Glede resnosti vojaških priseg je treba ravnati previdno in z zrnom soli. Posebej še, če gre za mobilizirance, neprostovoljno vključene v vojsko, ali tiste, ki nimajo druge izbire.

Problematizirati domobransko prisego je podobno kot problematizirati prisego generacij Slovencev, ki so morali služiti v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), kjer je bil poveljujoči jezik srbohrvaščina. Vsak posameznik je slovesno obljubil, da: “bom branil neodvisnost, ustavni ustroj, neokrnjenost in celovitost Socialistične federativne Republike Jugoslavije in da bom čuval in razvijal bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Vedno bom dosledno in disciplinirano izvrševal obveze in dolžnosti branilca svoje samoupravne socialistične domovine in se bom boril za njeno svobodo in čast, ter ne bom obžaloval, da v tej borbi dam tudi svoje življenje”.

Česa nas v šoli niso učili in kaj pomeni tek trojk
Seveda nam v šoli tudi niso ničesar povedali o revolucionarnem nasilju, ki je že do ustanovitve prve postojanke vaških straž, dobro leto po začetku vojne, zahtevalo več sto življenj nedolžnih civilistov, ki so jih pobili revolucionarni teroristi. Ti so narodnoosvobodilne teroristične akcije, torej pobijanje nasprotnikov, izvajali v trojkah. 70 let po teh dogodkih pa potekajo v mesecu maju v Ljubljani množične športne prireditve, ki se jih neprostovoljno udeležujejo tudi šoloobvezni otroci. Pohodi potekajo po poti, ki sledi trasi bodeče žice, s katero je bila obdana Ljubljana. Če ste mislili, da je z dnem partizanske “osvoboditve” Ljubljane, 9. majem, bodeča žica nehala opravljati svojo funkcijo, se motite. Bodeča žica in sistem bunkerjev je funkcijo opravljala vse do 26. maja, ko je bila Ljubljana očiščena protirevolucionarjev.

Zanima me, koliko udeležencev Teka trojk dejansko ve, kaj v svojem bistvu pomeni “trojka”? In da gre pod krinko rekreativnega športnega dogodka v osnovi za poveličevanje terorističnih dejanj proti civilnemu prebivalstvu? Ki so jih likvidatorske trojke komunistične partije in narodnoosvobodilnega boja izvajale znotraj okupirane Ljubljane in tudi širše po Sloveniji!

Gal Kušar