Ko je bil v vladi, se ga je prijelo ime minister Hik, prej pa je slovel zlasti po tem, da na nobeni funkciji ne ostane do konca. Goran Klemenčič je kot državni sekretar pred koncem mandata odšel od notranje ministrice Katarine Kresal, mandata ni končala niti njegova sestava protikorupcijske komisije, in, roko na srce, poskusil je tudi predčasno pobegniti iz vlade Mira Cerarja, pa je pogorel pri kandidaturi za komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope in je pobegnil tudi od te kandidature za dobro plačano službo. Potem pa je itak predčasno odšel Cerar.
Goran Klemenčič je po koncu funkcije v vladi postal samostojni podjetnik. Registri razkrivajo, da je svoj Goran Klemenčič s.p., s polnim imenom Svetovanje, raziskave, izobraževanje, Goran Klemenčič, s.p. pri Ajpesu registriral 21. septembra letos. Kot minister za pravosodje razen “Hik” nastopa v parlamentu in škandala ob predlaganju razvpitega Miodraga Đorđevića za podpredsednika vrhovnega sodišča opaznejših koristnih sprememb v slovensko pravosodje ni vnesel. Zdaj pa bo, sodeč po izpisku iz Ajpesa, celo izobraževal, tako vsaj nakazuje polno ime njegovega s.p.. Registriral je tudi dejavnosti založništva, z informacijskimi tehnologijami in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti, pravne dejavnosti in podjetniško in poslovno svetovanje.
A bolj zanimivo je, da je Klemenčič s.p. odprl kar na naslovu, ki ga je doslej uporabljala njegova menda superbogata soproga Nina Zidar Klemenčič, katere oče je po smešno nizki ceni kupil grad Lemberg, nato pa ga s prijavljanjem na razpise ministrstva za kulturo tudi obnovil.
Posel za jurja na dan
A tudi Klemenčič bi utegnil na hitro postati zelo bogat, saj je po naših informacijah dobil posel v Uzbekistanu, ki mu bo prinesel več kot tisočaka na dan.
Za naskok na dobro plačano službo je očitno uporabil tudi zadnje dni na pravosodnem ministrstvu, o čemer priča spodnji zapis na uzbekistanskem portalu UzDaily 20. avgusta letos, ki ga objavljamo v nadaljevanju.
Kdaj je Uzbekistan Klemenčiču tako prirasel k srcu, sicer ni znano. Še januarja 2015 je v intervjuju na tretjem programu TV Slovenija Uzbekistan uporabljal kot primer slabe prakse, ko je branil trajni sodniški mandat. Dokaz v nadaljevanju.
