V teh dneh mineva četrt stoletja od odločitve o izvedbi plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tem je pomemben korak k osamosvojitvi prispevalo 95 odstotkov volivcev, ki je na plebiscitu podprlo idejo Demosa. 

Na volitvah aprila 1990 je zmagala Demokratična opozicija Slovenije (DEMOS), ki je oblikovala vlado in za premierja izbrala Lojzeta Peterleta. Jugoslovanska armada je začela razoroževati teritorialno obrambo, kar pa ji predvsem zaradi projekta Manevrske strukture narodne zaščite ni v celoti uspelo.

Ustavna komisija se je uspela dogovoriti
V tem času je v političnih krogih zorela ideja o izvedbi plebiscita. Odločitev je padla na “tajnem vikendu” v Poljčah novembra 1990. Sodelavci ustavne komisije Tine Hribar, Peter Jambrek in Tone Jerovšek so skupaj s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom prepričali Demosov poslanski klub, da je ta potrdil predlog za plebiscit.

Opozicija se je sicer zavzemala za to, da bi se plebiscit premaknil na pomlad 1991, a je nato sprejela datum 23. december 1990. Demos pa je po drugi strani pristal, da bo za pozitiven izid plebiscita potrebna večina vseh volilnih upravičencev.

Plebiscit pomemben korak k osamosvojitvi
Na referendumu je na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, to je 88,5 odstotka vseh volivcev.

Po plebiscitu je slovensko vodstvo v zakonsko določenem roku šestih mesecev pripravilo srečanja z vodstvi drugih republik, na katerih je predlagalo prihodnjo ureditev medsebojnih odnosov. Hkrati pa je poleg priprav na prevzem vseh državniških nalog potekala obsežna kampanja prepričevanja tujine.

V skladu s plebiscitno odločitvijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

J. F., STA