fbpx

COP26 – dosežen pomemben napredek, a za dosego cilja 1,5 C potrebna nadaljnja prizadevanja

Foto: epa

Podnebna konferenca COP26 se je zaključila z ministrskim segmentom, kjer so pogajanja prešla v sklepno fazo na politični ravni. Na pogajanjih so ministri skušali doseči soglasje o določitvi novega kolektivnega finančnega cilja; o novih ali posodobljenih nacionalno določenih prispevkih in dolgoročni podnebni strategij; o časovnih okvirjih in o pravilih za mednarodne ogljične trge ter pravilih glede transparentnosti pri poročanju.

V končni izjavi (krovni izjavi) so se države zavzele za okrepljeno ukrepanje na področju blaženja v trenutnem ključnem desetletju, saj bo za dosego cilja 1,5 stopinje potrebno zmanjšati emisije CO2 za 45 % do leta 2030 (v primerjavi z letom 2010). Ob tem je minister Andrej Vizjak še opozoril: “Zdaj je bil čas, da sprejmemo pogumne in odgovorne odločitve za ukrepanje – v dobro tega planeta in mladih generacij. Pripravljeni smo nadaljevati svoje delo.”

Vizjak, minister za okolje in prostor in trenutno predsedujoči svetu za okolje, je poudaril: “Zelo sem zadovoljen, da je slovensko predsedstvo lahko prispevalo k skupnemu rezultatu, zavzemali smo se za sprejetje celovitega in uravnoteženega izida za zagotovitev napredka v dobro vseh.” Med drugim je opozoril: “Ne moremo pričakovati, da bodo vsa odprta vprašanja rešena v Glasgowu; nekatera bodo ostala na dnevnem redu prihodnjih pogajanj. Odgovornost za doseganje ciljev Pariškega sporazuma pa je skupna zaveza vseh nas. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bistveno povečamo podnebne ambicije. Le skupaj lahko dosežemo skupne cilje za boljšo prihodnost.”

EU si je prizadevala zagotoviti visoke ambicije na vseh področjih. Vztrajala je pri več elementih: sklicevanju na znanost, procesih za ohranjanje zagona, pozivanju k ambicioznim NDC in strategijam za dosego ničelnih neto emisij do sredine stoletja, pa tudi pri nujnosti povečanja podnebnega financiranja za pomoč državam v razvoju, vključno za prilagajanje na podnebne spremembe.

Še posebej pomembna je ambicija za blažitev podnebnih sprememb, saj je treba že v tem desetletju močno zmanjšati globalne emisije toplogrednih plinov, če želimo, da bo cilj 1,5 stopinje Celzija še vedno dosegljiv. “Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo naša skupna prizadevanja učinkovita,” je poudaril minister Vizjak. Ter opozoril: “Evropska unija opravlja svoj del nalog. Naši cilji so zapisani v zakonu: -55 % do leta 2030, podnebno nevtralni do leta 2050.”

Foto: epa

Dober napredek pri finančnih vprašanjih
Pri finančnih vprašanjih smo doslej dosegli dober napredek. Številne razvite države so se na tem zasedanju zavezale, da bodo svoje finančne prispevke za države v razvoju povečale, tako da bo cilj 100 milijard USD letno predvidoma v naslednjih letih dosežen. Poleg tega pa se je na tem zasedanju začel proces o pomoči razvitih držav državam v razvoju za določitev novega kolektivnega finančnega cilja po letu 2025.

Države, ki še niso posredovale svojih novih ali posodobljenih Nacionalno določenih prispevkov (NDC) in Dolgoročnih podnebnih strategij, so bile pozvane, da to storijo najkasneje do naslednjega zasedanja COP. Prav tako so vse države pogodbenice bile pozvane, da okrepijo svoje NDC do konca leta 2022, skladno s ciljem Pariškega sporazuma in zadnjimi znanstvenimi ugotovitvami. Tako je bil sprejet dogovor o sklicu letnega ministrskega srečanja glede krepitve podnebne ambicije do leta 2030.

V Glasgowu pa so bile dosežene okrepljene zaveze: Indija bo dosegla podnebno nevtralnost do leta 2070 in 50 odstotka obnovljivih virov energije do leta 2030; ZDA sprejela Dolgoročno podnebno strategijo za podnebno nevtralnost; Koreja posodobila svoj NDC na 40 odstotkovv primerjavi z letom 2018; Nigerija bo podnebno nevtralna do leta 2060.

Na konferenci je bila tudi zaključena Knjiga pravil za implementacijo Pariškega sporazuma. Sprejete so bili še zadnji manjkajoči elementi, to je Časovni okvirji za Nacionalno določene prispevke, pravila za mednarodne ogljične trge (člen 6.) in pravila glede transparentnosti pri poročanju. S tem se po šestih letih zaključujejo pogajanja o Knjigi pravil in se lahko posvetimo implementaciji za dosego ciljev Pariškega sporazuma. Sprejeta je bila tudi globalna zaveza za metan, s katero so se države podpisnice zavezale, da bodo zmanjšale emisije metana za 30 % do leta 2030. Ravno tako je bila sprejeta izjava o gozdovih in rabi tal. EU bo še naprej podpirala svetovno podnebno agendo in delo vseh zainteresiranih strani, ki niso pogodbenice, v boju proti podnebnim spremembam.

Ministrstvo za okolje in prostor