[Ekskluzivno] Vrhovno sodišče primer Novič vrnilo na prvo stopnjo, med drugim zahteva zamenjavo sodnice s senatom

Foto: STA

Neuradno smo izvedeli, da je vrhovno sodišče primer Novič vrnilo na prvo stopnjo, sodišču dalo usmeritve in med drugim zahtevalo zamenjavo sodnice s senatom. Obsodilno sodbo je proti Noviču spisala sodnica Špela Koleta.

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je zoper obsodilno sodbo za umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika vložil dr. Milko Novič. Kot smo neuradno izvedeli, je vrhovno sodišče primer Novič vrnilo na prvo stopnjo, sodišču dalo usmeritve in med drugim zahtevalo zamenjavo sodnice s senatom. Sodna bitka se tako za dr. Noviča nadaljuje.

Da je ugodilo Novičevi zahtevi za varstvo zakonitosti, je vrhovno sodišče potrdilo v sporočilu za javnost, v katerem je dodatno pojasnilo torkovo odločitev, da se dr. Noviča izpusti iz zapora. Med drugim je v sporočilu zapisalo, da se “prekinitev izvršitve pravnomočne sodbe odredi, če se zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je vložena v korist obsojenca, ugodi, kot je bilo v tem primeru, ali pa ko je podana zelo velika verjetnost, ki meji že na gotovost, da bo vložnik z zahtevo uspel”.

Na vrhovnem sodišču so za STA potrdili, da je vrhovno sodišče Novičevi zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, da pa podrobnejše vsebine odločitve ne morejo posredovati, dokler odločba ne bo napisana in vročena strankam v postopku.

“Vod smrti” se je ustrašil odmevnosti primera v tujini
Javnosti so sicer posredovali tudi sklep, s katerim so v torek odredili, da se Noviča, ki je bil pravnomočno obsojen na 25 let zapora, izpusti na prostost. Iz njega je razvidno le, da se je sodišče za izpust odločilo na podlagi uveljavljanja kršitev pravice do obrambe. Sklep je sprejel senat vrhovnega sodišča, ki so ga sestavljali Branko Masleša kot predsednik ter Barbara Zobec, Kristina Ožbolt, Vesna Žalik in Mitja Kozamernik. Gre sicer za razvpite sodnike iz nekaterih drugih zadev, med drugim zadeve Patria. Kot trdijo naši viri, je odločitvi sodišča botrovala napovedana internacionalizacija primera, saj bi šla zadeva na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Demokracija