fbpx

Kaj na sodišču čaka nekdanjo kandidatko za evropsko poslanko na listi SD Lidijo Mavretič?

Nekdanja vinska kraljica in članica SD Lidija Mavretič. (Foto: Mediaspeed)

Vinsko kraljico in leta 2004 kandidatko SD za evropsko poslanko Lidijo Mavretič in njenega soproga Marka Hraniloviča zaradi tihotapljenja migrantov čaka sojenje, ki je že doletelo Muhammada Amina, ki je skupaj s Fadilom Buzokom marca letos z audijem A4 preko meje iz Hrvaške tihotapil štiri Palestince (Ahmeda Mikawija, Mohammada Alburaia, Abeda Basharja in mladoletnega Fares Mikawija, rojenega 2003) in štiri državljane Sirije (Diano Alali, Saragip Edlip, Ossama Alkhalafa in Ahmada Alawada). Dva Palestinca sta vsaj uro in pol, dokler jih niso ujeli policisti, prevažala kar v prtljažniku, preostalih šest pa je bilo stlačenih na zadnjih sedežih audija.

Amin je skrbel za navigacijo in komunikacijo z neznanimi sostorilci, Buzoku pa je vozil in ni upošteval znakov policije, da mora ustaviti. A jima je policija sledila in sta sčasoma obupala in ustavila. Iz sodbe Aminu, da je kriv, je razviden cenik prevozov za migrante proti Italiji.

Koliko stane tak prevoz?
Mohammed Alburai je v uradu Fayada v Atenah plačal za prevoz 3 tisoč evrov, Ahmed Mikawi, prav tako v uradu Fayada v Atenah, za prevoz štirih oseb, torej zase in tri otroke, 24 tisoč evrov. Diana Alali je za prevoz od Bihaća do Trsta plačala 3.500 evrov na račun Abu Rawada. Koliko sta Amin in Buzoku dobila plačano za tihotapljenje migrantov, pa sodišče ni ugotovilo. Aminu, ki je v Pakistanu lastnik hiše in parcele, je predsednica senata Klavdija Bercieri konec maja izrekla enoletno pogojno zaporno kazen, ki mu je ne bo treba odsedeti, če v treh letih ne stori novega kaznivega dejanja, in še 400 evrov kazni. Zavrnila pa je izgon iz države.

Foto: Mediaspeed

Za takšno kazen se je sodnica odločila, ker je Amin takoj in v celoti priznal krivdo. Tožilstvo je sicer predlagalo leto in štiri mesece nepogojne zaporne kazni in izgon iz države. Sodišče se je za pogojno kazen odločilo, ker Amin še ni bil obsojen. V našo državo pa je nezakonito prišel z mladoletnim sinom, ki je v Italiji. Za azil je zaprosil 27. septembra lani. V petih mesecih, dokler ga niso ujeli pri tihotapljenju, ni storil kaznivih dejanj, ugotavlja sodišče. Pri tihotapljenju je pomagal potem, ko so ga že večkrat prosili za to, a je prej zavračal sodelovanje, pred sodiščem pa je Amin povedal, da ga skrbi za mladoletnega sina, ki je uspel priti do Italije, zaradi pripora po prijetju pa tri mesece ni komuniciral z njim. Za kaznivo dejanje pomoči pri nezakonitem vstopu v državo je predpisana kazen od leta do osem let zapora, sodišče se je odločilo za najnižjo pogojno kazen. Sodišče je sprejelo kot nagib, da je po svoji izkušnji potovanja iz Pakistana želel pomagati ljudem v stiski. Kot oteževalno okoliščino pa je sodišče upoštevalo, da so jih v audija stlačili kar osem.

Zavrnili izgon, ker je prosi za azil
Za izgon iz države se sodišče ni odločilo. Po podatkih MNZ je Amin 27. septembra lani vložil prošnjo za mednarodno zaščito, 26. februarja letos jo je MNZ zavrnilno, a je bila zoper odločitev vložena tožba na upravno sodišče, kar zadrži izvršitev odstranitve tujca iz države. Amin je prosilec za zaščito, o čigar prošnji še ni pravnomočno odločeno, sodišče pa je ocenilo, da ne pomeni grožnje nacionalni varnosti ali javnemu redu, kar je pogoj za izgon prosilca za azil. Ker je brez prihodkov in bo moral plačati še kazen, so ga oprostili plačila stroškov kazenskega postopka, sodišče pa je tudi odpravilo pripor.

Na sodbo se je na Višje sodišče v Ljubljani pritožil tožilec Jože Jarc, ki je konec junija vztrajal, da bi moralo sodišče namesto pogojne kazni Aminu prisoditi pravi zapor.

Peter Jančič, Spletni časopis