fbpx

Tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper avtorje “krvavih miz” pred Ministrstvom za kulturo – Obrazložitev: Šlo je za umetnost

Grožnje pred ministrstvom za kulturo. (Foto: Nova24TV)

Tožilstvo je zavrglo že drugo ovadbo zoper protestnike. V prvem primeru so izrazili prepričanje, da pozivanje k smrti niso resne grožnje, ko gre za ideologijo. V drugem primeru pa so zavrgli tožbo zoper umetnike in protestnike, ki so zablokirali ulico pred ministrstvom za kulturo, nanjo postavili mize in jih prelili s krvjo, zraven pa zapisali imena uslužbencev na ministrstvu. Osumljenca sta se pred tožbo branila z obrazložitvijo, da je bila scena namenjena umetniškemu projektu “Akril ni voda”. Medtem ko storilci vse skupaj imajo za umetnost, se uslužbenci upravičeno bojijo, kaj vse se jim bo še zgodilo.

Tožilstvo je zavrglo kazensko ovadbo policije glede groženj protestnikov, ki so na ulico oktobra lani postavili krvave mize pred ministrstvom za kulturo. “Odločitev sprejemamo, pri tem pa opozarjamo na stopnjevanje groženj, ki ščuvajo k nasilju tako pred ministrstvom kot pred domovi uslužbencev ministrstva,” so dejali na ministrstvu. Osumljenca sta na policiji podala izjavi, da je šlo v tem primeru za umetniški projekt z naslovom “Akril ni voda”, ki je del serije s področja družbeno kritične sodobne umetnosti. Tožilstvo je v tem primeru ugotovilo, da ne gre za grožnje, temveč pa za izražanje umetnosti.

Spomnimo, na protestu proti deložaciji Metelkove so z ulično umetnino nevladniki zablokirali ulico, po postavljenih šolskih klopeh pa so polili rdečo barvo, ki simbolizira kri, ter na mize še dopisali imena zaposlenih na ministrstvu. Eno izmed napisanih imen je bil tudi Miro Petek, ki so ga v preteklosti zaradi njegovega dela brutalno pretepli in skoraj ubili. S smrtjo so protestniki zagrozili tudi ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju, Vesni Jurca TadelAlenki Gotar in Mitji Iršiču.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Ministrstvo za kulturo pa je bilo v zadnjem letu in pol največkrat na udaru od vseh vladnih inštitucij. Vandali so tako med drugim večkrat umazali s črno barvo fasado in okna ministrstva, nanjo risali kljukaste križe in druge “umetnine”, napadli pa so tudi domačo hišo ministra za kulturo  dr. Vaska Simonitija. “Nezaslišano, kaj počne tožilstvo. Ob tem ko je doma v posmeh prizadevanjem za pravno in pravično državo, bi radi delali (zaslužili) na evropskem tožilstvu,” se je na odločitev tožilstva odzval minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Olaj je kritičen do lahkotne interpretacije tožilstva
Do odločitve tožilstva je kritičen tudi generalni direktor policije dr. Anton Olaj, ki opaža vse večji upad varovanja sistema. “Sem kritičen do takšne “lahkotne” ocene (interpretacije) in posledično odločitve (zavržbe) ljubljanskega tožilstva. Občutek je, da prihaja v Sloveniji do opuščanja varovanja sistema vrednot, na katerih je pravni  red utemeljen. Ali bo Ministrstvo za pravosodje našlo ustrezne rešitve?” je zapisal Olaj. Takšne odločitve tožilstva praktično varujejo napadalce, v praksi pa napadalcem dajejo vedeti, da so takšna dejanja dovoljena. Pri tem je pomembno spomniti tudi, da to ni prvič, saj je tožilstvo petkovim protestnikom popustilo tudi pri grožnjah s smrtjo.

Na Twitterju se je oglasil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs. “Nezaslišano kaj počne tožilstvo. Ob tem ko je doma v posmeh prizadevanjem za pravno in pravično državo, bi radi delali (zaslužili) na evropskem tožilstvu,” se je razburil notranji minister.

Pri dejanjih, kot so grožnje s smrtjo in uničevanje zasebnega lastništva, tožilstvo prevzema pasivno vlogo, saj tožilci menijo, da je bolje na sovraštvu delati preventivno, kot pa kasneje pomagati žrtvi, ki je bila izpostavljena sovraštvu in nasilju. “Represivni organi so v Sloveniji očitno zatajili, saj si ne upajo procesirati “svetih krav” slovenske tranzicije. Tako se lahko mirno grozi s smrtjo premierju in ministrom, poslance se lahko slika s kljukastimi križi, na vrata društev se lahko riše svastike, na ministrstva in zasebne hiše meče barvo, brca žogo s premierjevo glavo in grozi ter hujska proti drugače mislečim,” se je na odločitev tožilstva v zvezi z grožnjami s smrtjo februarja odzval naš urednik Aleksander Rant.

Kako odločitev tožilstva sprejemajo na ministrstvu za kulturo?
Po odzivu tožilstva smo se obrnili tudi na ministrstvo za kulturo. Vprašali smo jih, ali menijo, da je tožilstvo v tem primeru ravnalo pravilno in če bi zavržena tožba še bolj spodbudila napadalce in se bodo napadi še nadaljevali. Glede na dogodke v zadnjem letu in pol nas je še zanimalo, kako se počutijo uslužbenci na ministrstvu in če jih je strah hoditi v službo zaradi številnih napadov in groženj. Spomnimo se samo primera Zlatana Čordića, ki je grozil uslužbenki na ministrstvu, ta je bila v tem primeru upravičeno prestrašena. Ko prejmemo odgovore ministrstva, jih bomo tudi objavili.

Sara Rančigaj