fbpx

Zaskrbljujoča poročila o deportacijah razkrivajo, koliko Ukrajincev so prisilno odpeljali v Rusijo

Evropski poslanec dr. Milan Zver je skupaj s 44 poslanci iz različnih parlamentarnih skupin na Evropsko komisijo naslovil poslansko vprašanje glede prisilnih preselitev ukrajinskih državljanov v Rusijo.

Po podatkih ukrajinskega varuha človekovih pravic je bilo namreč več kot 400.000 ukrajinskih državljanov prisilno preseljenih v Rusko federacijo, kar predstavlja kršitev 49. člena četrte ženevske konvencije. Poslanke in poslanci ugotavljajo, da se zgodovina s tem ponavlja. Sovjetska zveza je namreč tudi leta 1949 prisilno preselila 95.000 Estoncev, Latvijcev in Litovcev, kar je Evropsko sodišče za človekove pravice obsodilo kot hudodelstvo zoper človečnost v sodbi z dne 17. januarja 2006 v zadevi Kolk in Kislyiy proti Estoniji. Dr. Zvera je tako med drugim zanimalo, katere ukrepe je sprejela Komisija, da bi zagotovila varno vrnitev tistih, ki jih je Putinov režim prisilno preselil, in da bi zagotovila, da se bo predsedniku Putinu in njegovim zaveznikom sodilo za številna resna vojna hudodelstva, ki so jih zagrešili v Ukrajini.

Podpredsednik Evropske komisije Josep Borrell je v svojem odgovoru zagotovil, da je seznanjen z zelo zaskrbljujočimi poročili o deportacijah ukrajinskih državljanov v Rusijo. “Individualne ali množične prisilne preselitve ter deportacije zaščitenih oseb z zasedenega ozemlja v katero koli drugo državo, ki je okupirana ali ne, so prepovedane po mednarodnem humanitarnem pravu, zlasti ženevskih konvencijah, ne glede na motiv zanje, in lahko pomenijo vojni zločin,” je v odgovoru navedel Borrell.

“EU najostreje obsoja kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Financira humanitarne akterje, ki ščitijo in pomagajo ljudem, ki so bili prizadeti v konfliktih vključno z Mednarodnim odborom Rdečega križa. Poleg tega ponovno poziva, naj se zagotovi popoln, varen in neoviran dostop humanitarne pomoči,” je zapisal Borrell. Prav tako je  v odgovoru navedel, da je bila EU zelo dejavna pri podpiranju pobud, katerih cilj je zagotoviti, da bodo storilci hudih kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava odgovarjali za svoja dejanja. “Te vključujejo preiskave, ki jih sprožijo Mednarodno kazensko sodišče in preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice, nacionalne preiskave s strani ukrajinskih organov in preiskave s strani držav članic EU,” je še dejal.

EU pomaga tudi generalnemu državnemu tožilstvu Ukrajine in civilni družbi, pri čemer se osredotoča zlasti na zbiranje in varovanje dokazov o vojnih zločinih tudi prek svetovalne misije EU v Ukrajini. Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (EUROJUST) je prav tako podprla Litvo, Poljsko in Ukrajino pri ustanovitvi skupne preiskovalne skupine, ki se ji je zdaj pridružilo tudi Mednarodno kazensko sodišče, da bi se olajšala in podprla sodelovanje ter izmenjava informacij in dokazov,” je v svojem odgovoru zapisal Borrell.

Dr. Milan Zver (Foto: Milan Zver)

Dr. Zver je ob tem dejal, da smo priča neizmernemu trpljenju Ukrajincev, ki spominja na grozote druge svetovne vojne. “Storiti bi morali vse, kar je v naši moči, da se zločini nad ukrajinskim prebivalstvom ne nadaljujejo. Zato sem med drugim tudi podprl prizadevanja, da Mednarodno kazensko sodišče sproži preiskavo nad vojnimi zločini in zločini proti človečnosti v Ukrajini,” je še dejal dr. Zver.

Pomurske novice