Načrt za okrevanje, iz katerega bo lahko Slovenija počrpala 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in skoraj 700 milijonov posojil, je sprejet. Odlično delo vlade pa seveda kritizirajo tisti, ki na posvetu o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost niso želeli sodelovati. Kdo drug, kot Levica in SD s praznimi kritikami in lažnivimi izjavami v medijih. Iz SD letijo očitki, da bi se Slovenija morala zadolžiti za celoten znesek posojil, torej za 3,2 milijarde, vlada pa si bo izposodila “zgolj” okoli 700 milijonov. Luka Mesec iz Levice pa se je brez sramu kar zlagal medijem, saj načrt ne predvideva nobene cestne infrastrukture, kot v znani maniri Mesec zavaja. Minister Zvonko Černač je v Odmevih z Rosvito Pesek vse očitke razložil z dejstvi.
Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost je nedavno na Brdu sprejela tudi vlada Janeza Janše, načrt pa je podlaga za črpanje izredno pomembnih evropskih sredstev v naslednjem petletnem obdobju. Slovenija ima torej na voljo 1,8 milijard sredstev, ki jih ni treba vračati, in za 3,2 milijarde posojil. Nepovratna sredstva namerava v celoti počrpati, izposodila pa si bo 666 milijonov evrov, je uvodoma povedala voditeljica Odmevov Rosvita Pesek.
Od skupno načrtovanih dveh in milijard in pol bi država za tako imenovani zeleni prehod namenila milijardo in 60 milijonov, za digitalno preobrazbo 330 milijonov, za tako imenovano pametno rast 749 milijonov, za zdravstveno in socialno varnost pa 363 milijonov evrov.
SD moti, da se Slovenija ne bo zadolžila za 3,2 milijarde, ki so nam na voljo kot posojilo
Kritike Milana Cvikla iz SD je Černač označil za prazne, “Slovenija je trenutno v izjemno dobremu položaju in se zadolžuje po negativni obrestni meri. Sredstva iz sklada so zaenkrat pod neznanimi pogoji, kot kaže pa ne bodo ugodnejša, kot se Slovenija trenutno zadolžuje. Treba je ravnati racionalno in gospodarno”, je dejal minister Zvonko Černač. Poleg tega je posojilni okvir sredstev odprt do avgusta 2023. Do takrat lahko države članice predlagajo spremembe.
Levica očita, da se premalo vlaga v javni potniški promet
Tudi očitki Levice oziroma Luke Mesca letijo na črpanje posojil in pa tudi in javni potniški promet. “Namesto, da bi vzeli zdaj ta denar, teh pet milijard, ki nam je na voljo, da bi gradili slovensko železniško omrežje, bodo očitno rajši namesto tega najemali posojila, s katerimi bodo gradili ceste” je dejal Mesec. “Tudi to ne drži, mislim, da je ta kritika popolnoma prazna, tako kot je bila kritika oziroma laži gospoda Luke Mesca pred meseci, ko je govoril o tem, da je komisija že dvakrat zavrnila ta načrt, pa še vložen ni bil” je dejal Černač. “Kar se cestne infrastrukture tiče, glede na doseganja teh ciljev smo tisti del, ki je bil prej namenjen cestni infrastrukturi, v celoti iz načrta izločili in ga bomo financirali, iz drugih mehanizmov, da ne ogrožamo doseganja ciljev, kjer zdaj dosegamo 43 odstotkov zeleno in 20 digitalno. Kar se tiče pa železniškega omrežja in podpore javnemu potniškemu prometu, je izrazita podpora železniškemu omrežju, obsežen ciklus investicijskih vlaganj in ustanovitev nacionalnega prevoznika, ki bo uskladil vozne rede in omogočil lažjo in boljšo dostopnost storitev za uporabnike”, je pojasnil Černač.
Za krepitev potniškega prometa in prenovo stavb – 60 milijonov evrov
Daleč največ sredstev je v tako imenovanem zelenem prehodu, skoraj polovica. Za prebivalce je to izrednega pomena, saj najpomembnejši del naložb na področju zelenega prehoda predstavljajo krepitev javnega potniškega prometa, predvsem železniškega prometa, energetska prenova stavb in naložbe na področju varnega okolja – čistilne naprave, kanalizacije, vodovodi. “Veseli smo, da smo uspeli prepričati Evropsko komisijo, da ima Slovenija razpršeno poselitev in zato veliko potreb po manjših kanalizacijskih in vodovodnih sistemih – pod 2000 oz. 10.000 populacijskih enot. Iz tega fonda bomo financirali tudi te naložbe” je dejal Černač.
Za turizem in izobraževalni sitem – 749 milijonov evrov
Gre za podporo gospodarstvu, izobraževalnim sistemom, tistim področjem gospodarstva, ki so bila v krizi najbolj prizadeta, torej turizmu, prenovi izobraževalnih sistemov v smislu digitalizacije, izobraževanju na daljavo, prenovi kurikulumov.
Minister @ZCernac : Pričakovanja so toliko večja, ker so bili zdravstveni sistemi in dolgotrajna oskrba v zadnjih nekaj letih izrazito podhranjeni. Vse to želimo nasloviti v prihodnjih letih. #EUsredstva #NOO #NextGenerationEU #NaprednaSlovenija 4/5
— Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (@mkrrSI) April 29, 2021
V sedmih letih leve vlade niso zgradile niti enega doma za ostarele – sedaj bo denar tudi za to
Pri zdravstvu in socialni varnosti Slovenija namerava porabiti denar še iz drugih virov. “Rad bi še povedal, da so tukaj pričakovanja toliko večja, ker so bili tako zdravstveni sistem, kot sistem dolgotrajne oskrbe od leta 2013-2020 izrazito podhranjeni, ni se zgradil praktično niti en dom za starejše, ni bilo urejeno nič na področju dolgotrajne oskrbe in do boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev. Vse to nameravamo in želimo urediti v prihodnjih treh letih” je dejal Černač. Sredstva Sklada za okrevanje in odpornost so obsežna, a ne zadostna. “Področja zdravstva, socialnih sistemov in stanovanjske politike bomo financirali tudi s sredstvi večletnega finančnega okvira 2021-27 in drugih virov” je še dodal.
Anita Gužvič