Ustavno sodišče je sprejelo pobudo za presojo ustavnosti Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), je na svojem Twitter profilu zapisal ustavni pravnik ddr. Klemen Jaklič. Sodišče bo ugotavljalo, ali je zakon v nasprotju z načelom retroaktivnosti iz 155. člena slovenska ustave, ki določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Kot je zapisano na uradni spletni strani ustavnega sodišča, se v presojo sprejme tudi pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 10. člena, ki pravi, da v odredbi o finančni preiskavi državni tožilec določi osebo, zoper katero se preiskava opravi, in obdobje, za katero se opravi. Finančna preiskava se namreč lahko opravi najdalj za obdobje petih let pred letom, v katerem je bilo storjeno očitano kataloško kaznivo dejanje, ter do vložitve tožbe po tem zakonu.
Naj spomnimo. Sodno varstvo v finančni preiskavi po ZOPNI po mnenju večine pravnikov ni v skladu s slovensko ustavo. Kot smo na Nova24TV že pisali, je Sestavno sodišče RS s sklepoma Up-562/16 (U-I-120/16) in Up-314/16(U-I-62/16) novembra 2017 zavrglo pobudo za oceno ustavnosti določil Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), pritožničine ustavne pritožbe pa ni sprejelo v obravnavo, ker naj ta ne bi izkazala pravnega interesa. Pomembno pri tem je, da je pri obravnavi zadeve prišlo do različnih odločitev ustavnih sodnikov, vezanih na ustavno skladnost ZOPNI.
Neenotno ustavno sodišče: Klemen Jaklič že novembra lani podal odklonilno ločeno mnenje
Odločitvi ustavnega sodišča sta pokazatelj, da si niti ustavni sodniki niso enotni glede ustavne skladnosti ZOPNI. Trije ustavni sodniki se namreč niso strinjali z dokončno odločitvijo ustavnega sodišča v omenjenih sklepih. Eden izmed teh ustavnih sodnikov, harvardski pravnik ddr. Klemen Jaklič, je celo podal odklonilno ločeno mnenje, v katerem je argumentirano obrazložil svoje stališče. Govor je o pritožnici Mariji Lovšin iz Ribnice. Pritožnica je na podlagi Zakona o upravnem sporu vložila tožbo za odpravo posamičnih aktov Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, s katerima ji je bil zavrnjen vpogled v tožilski spis. Po vložitvi tožbe so bili pritožnici sporni dokumenti vročeni, zato je pritožnica 29. decembra 2014 vložila novo vlogo in jo poimenovala sprememba tožbe.
Lovšinova je zatrjevala, da je z vročitvijo spornih dokumentov prenehal njen pravni interes za izpodbijano tožbo na podlagi drugega člena ZUS-1, zato spreminja tožbo v tožbo za ugotovitev kršitev človekovih pravic, ki jih je z dejanjem storil državni organ na podlagi četrtega člena ZUS-1. Z isto vlogo je tudi zahtevala ugotovitev kršitev človekovih pravic z izdajo odredbe za izvedbo finančne preiskave, odredbe o podaljšanju finančne preiskave, odredbe o podaljšanju finančne preiskave in zaključnega poročila finančne preiskave.
Preiskovanec po zakonu nima nikakršnih pravnih sredstev zoper ravnanja državnih pregonov
Naj spomnimo. Finančna preiskava po trenutnem ZOPNI je skrivna preiskava, ki lahko poteka tudi več let, ne da bi preiskovanec sploh vedel, da zoper njega teče kakršnakoli preiskava, ki naj bi bila po stališču državnih organov civilne narave. Državni organi (policija, FURS, CURS, državno tožilstvo) lahko v obsežni finančni preiskavi za več let nazaj (tudi do 10 let) tako nemoteno in brez ustreznega sodnega nadzora posegajo v človekove pravice preiskovanca, ne da bi bilo slednjemu zagotovljeno ustrezno oziroma učinkovito sodno varstvo njegovih ustavnih pravic. Po več letih kršitve ustavnih pravic pa tudi sodno varstvo ne more biti učinkovito, saj lahko preiskovancu nastane nepopravljiva škoda. Le pravočasno zagotovljeno sodno varstvo je ustrezno sodno varstvo.
V finančni preiskavi po ZOPNI preiskovanec namreč nima nikakršnih pravnih sredstev zoper ravnanja državnih organov. O preiskavi oziroma o rezultatu le-te je seznanjen šele po končani preiskavi na naroku po 17.a členu ZOPNI, torej neposredno pred vložitvijo tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Velja za nazaj, oziroma za zadeve po 1. januarju 1990
Že od samega začetka je seveda sporen tudi 57. člen, ki govori o sami uporabi zakona. Člen namreč predvideva, da se zakon uporablja tudi za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. januarju 1990. Ta zakon pa se trenutno lahko uporablja tudi za zadeve, v katerih je bila pravnomočna obsodba za kataloško kaznivo dejanje izdana pred njegovo uveljavitvijo, oziroma po 1. januarju 1990.
Sporni zakon sprejet v času odhajajoče vlade Boruta Pahorja
Sporni Zakon o odvzemu nezakonitega premoženja (ZOPNI) je bil sicer v državnem zboru sprejet 2. novembra 2011, v času, ko se je poslavljala neuspešna vlada Boruta Pahorja, v uradnem listu je bil zakon objavljen 14. novembra 2011, v uporabo pa je stopil 29. maja leta 2012. Premoženje nezakonitega izvora.
Pritožba je bila sicer podana tudi zoper drugi odstavek 5. člena omenjenega zakona, ki pravi, da se domneva, da premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po tem zakonu, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno. Prav tako je bila pritožba podana zoper tretji odstavek 21. člena zakona, ki narekuje, da sodišče ugotavlja obseg premoženja nezakonitega izvora in odreja zavarovanje na podlagi predloženih dokazov državnega tožilca. Pri tem se sodišče ne spušča v presojo zakonitosti podlag za pridobitev premoženja, temveč se omeji samo na oceno sorazmernosti na podlagi predloženih podatkov. Ustavno sodišče je presojo v obeh primerih zavrnilo.
T. F.