fbpx

Delež bolniških staležev v bolnišnicah strmo raste, v Sloveniji že zaznana nova podrazličica omikrona

Foto: epa

“Na žalost epidemija covida ne popušča in trenutno imamo tako imenovani omikronski val, ki strmo narašča. Četrti val se niti ni dobro končal, ko se je že začel peti,” je na današnji novinarski konferenci opozoril koordinator za covidne bolniške postelje Robert Carotta in izpostavil, da v bolnišnicah narašča delež bolniških staležev. Po podatkih vlade so v sredo ob 19.707 PCR-testih potrdili 14.206 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je znašal 72,1 odstotka. Bolnišnično oskrbo trenutno potrebuje 708 covidnih bolnikov, od tega jih 125 potrebuje zdravljenje na intenzivni negi. Bitko z življenjem je izgubilo 14 bolnikov – od tega 12 necepljenih. V Sloveniji smo potrdili prisotnost nove podrazličice omikrona BA.2.

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 so sodelovali koordinator za covid bolniške postelje Robert Carotta, predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupancstrokovna direktorica SB Murska Sobota Manuela Kuhar Makoter in direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik.

Carotta poudarja, da na žalost epidemija covida ne popušča in trenutno imamo omikronski val, ki je v strmem porastu. V bolnišnicah narašča delež bolniških staležev. V šempetrski bolnišnici so bili tako denimo primorani v ustavitev elektivnega programa. Intenzivno pa raste tudi vdor okužb v necovidne oddelke. “Četrti val se niti ni dobro končal, ko se je že začel peti.” Kot pravi, je jasno, da imamo opravka z drugačnim virusom, ki ima k sreči v večini primerov blažji potek bolezni. Prepričan je, da vseeno te bolezni ne smemo zanemariti. “Še vedno namreč lahko povzroči tudi težko obliko bolezni,” je opozoril in dodal, da je epidemija družbeni problem, kar pomeni, da bomo morali tokrat še bolj stopiti skupaj in upoštevati vse nasvete strokovnjakov.

Carotta je izpostavil, da bi bile trenutne številke okuženih v prejšnjih valovih nepredstavljive. Pomenile ne bi namreč le zloma zdravstvenega sistema, ampak tudi celotne družbe in ogromno število mrtvih. Za lažje razumevanje trenutnih razmer je spomnil, da smo v novo leto vstopili s 179 covidnimi bolniki na intenzivnih oddelkih in 374 bolniki na navadnih covidnih oddelkih.

Foto: Twitter

Nova različica virusa ima še posebej velike posledice za zaposlene v bolnišnicah, ki so se okužili doma ali v službi, ali pa so bili v karanteni na račun stikov z okuženimi. “V nekaterih bolnišnicah je trenutno že več kot petina zaposlenih odsotna zaradi omikrona, kar zelo otežuje njihovo normalno delovanje,” je Carotta poudaril po poročanju STA. Razmere imajo še posebej vpliv na tako imenovane čiste bolniške oddelke, kjer ne zdravijo okuženih s covidom-19, ampak druge paciente. Vse pogosteje se dogaja, da na tovrstne oddelke vdirajo okužbe. Pogosto se tako zgodi, da pride do okužbe skoraj celotnega oddelka.

Carotta napoveduje, da bodo posteljne zmogljivosti za zdravljenje covida-19 povečane glede na potrebe in prejete podatke. Pri tem bo analizirano tudi število obravnavanih pacientov, pri katerih je prva diagnoza covid, in koliko je med sprejetimi takih, ki so okuženi, a se v bolnišnicah zdravijo zaradi drugih bolezni.

Po 7 dneh praktično nihče ni negativen
Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc je poudarila, da je glede na število okuženih z različico omikron jasno, da bomo v prihodnje potrebovali kar nekaj bolniških kapacitet. V UKC Ljubljana je trenutno zaradi covida v bolniškem staležu kar 500 zdravstvenih delavcev. Predlog je bil, da se obdobje izolacije skrajša na 7 dni, vendar ugotavljamo, da praktično nihče po 7 dneh še ni negativen. Ob številnih pojavih pozitivnih bolnikov na necovid oddelkih so se že v preteklosti nekajkrat poslužili rdeče cone na oddelku. “Principi obravnave bolnikov na teh oddelkih so enaki kot na covid oddelkih,” poudarja in dodaja, da je moto kliničnega centra UKC LJ, da je treba poskrbeti za vse bolnike in s tem protokolom skušamo varno in dobro poskrbeti tako za covidne kot za necovidne bolnike.

Strokovna direktorica Klinike za infekcijske bolezni in infekcijska stanja Tatjana Lejko Zupanc (Foto: STA)

Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Murska Sobota Manuela Kuhar Makoter, dr. med., je povedala, da je bil v teh dneh v njihovi bolnišnici naval na sivo cono in urgenco tako velik, da se ne bo moglo več zagotavljati, da bi bili covidni bolniki zdravljeni in obravnavani na covid oddelku. “Pospešeno se pripravljamo na novo ureditev, tako da bomo bolnike sprejemali na tiste oddelke, katero glavno diagnozo imajo. Npr. bolnika z akutnim vnetjem slepiča bomo sprejeli na kirurgiji in tam v primeru okužbe uredili rdečo cono. Z začetkom vzpostavitve rdečih in sivih con pa ukinjamo vso nenujno operativo in nenujna zdravljenja, saj se bomo lahko osredotočili samo na tiste, ki našo pomoč nujno potrebujejo,” je razkrila.

Foto: Twitter

Potrdili prvi primer nove podrazličice omikrona pri osebi iz Podravja
Na novinarski konferenci je Žohar Čretnikova potrdila, da smo v Sloveniji potrdili prvi primer nove podrazličice omikrona BA.2, in sicer pri osebi iz Podravja. Zaenkrat še ni jasno, ali je nova podrazličica bolj kužna kot prvotna različica virusa omikron. Neuradno so tudi na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) potrdili dva takšna primera.

Žohar Čretnikova je sicer pojasnila, da Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) vzorce za PCR-testiranje v povprečju analizira v 20 urah. Pojasnila je, da je prejšnji teden prihajalo do zamud na račun vzpostavitve novega sistema, pri katerem se je del vzorcev pošiljal v Nemčijo na testiranje. “Med vzorci za PCR-testiranje na novi koronavirus, katerih rezultate so sporočili danes, so 64 odstotkov vzorcev analizirali v manj kot 24 urah. Zgolj 17 vzorcev so analizirali več kot 48 ur,” je zatrdila in dodala, da so pri vseh 17 vzorcih časovno okno 48 ur presegli za manj kot eno uro.

Foto: STA

“Zavedamo se, da so bili ljudje navajeni poročanja v šestih do osmih urah, a so se ti časi vendarle podaljšali,” je izpostavila in ob enem dodala, da razume nezadovoljstvo ljudi. Povedala pa je, da v številnih evropskih državah že vse od začetka epidemije rezultate analize vzorcev za PCR-testiranje zagotavljajo v roku 48 ur. Kot je izpostavila, PCR-testiranje predstavlja najvišji diagnostični standard, ki ga želijo ohraniti čim dlje. Poudarja, da za zdaj še zmorejo vse pozitivne hitre teste potrjevati s PCR-testiranjem. Denimo na Hrvaškem je to drugače, kjer kot potrdilo o okužbi velja že zgolj opravljen hitri test.

Nina Žoher