Delo sodišč proti Francu Kanglerju je bilo “atentat na pravno logiko”

Foto: STA

To je atentat na pravno logiko,” je o delu sodišč na zaslišanju pred preiskovalno komisijo v zadevi Franc Kangler povedal odvetnik Peter Žnidaršič. Pravniki, ki so bili zaslišani kot priče na zaslišanjih pred preiskovalno komisijo v zadevi Franc Kangler, so na zaslišanjih povedali, da so bile kršitve človekovih in ustavnih pravic zoper Kanglerja na mariborskem sodišču očitne in resne. Menijo tudi, da bi se zaradi ostrih nasprotij med Kanglerjem in sodnikom Žirovnikom, slednji moral izločiti iz postopkov sojenja proti Kanglerju, saj so mnenja, da “ne moreš nekomu soditi pošteno, če si do njega sovražno nastrojen.

V minulih dveh dneh sta v Državnem zboru RS potekali 3. in 4. redna seja preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, na kateri je predsednik komisije Žan Mahnič v družbi ostalih članov komisije kot priče zaslišal Andreja Kranjca, ki je bil prisoten pri hišni preiskavi Franca Kanglerja, Kanglerjevega odvetnika Petra Žnidaršiča in nekdanjega ustavnega sodnika dr. Cirila Ribičiča. Zaslišanje nekdanjega podžupana Maribora Andreja Verliča in Jane Dolenc bo predvidoma potekalo na eni od prihodnjih sej.

Andrej Kranjc je bil priča med hišno preiskavo Franca Kanglerja. Kot je dejal sam, ga je kriminalist Aleksander Geršovnik, njegov takratni trener borilne veščine ju-jitsu, povabil, če bi bil pripravljen sodelovati v hišni preiskavi: “To je bila moja prva in edina hišna preiskava. S Francem Kanglerjem sva se takrat tudi prvič videla osebno.” Kranjc ocenjuje, da je preiskava, na kateri je bila prisotna tudi Jana Dolenc, potekala korektno. Pojasnil je, da zakonodaje ne pozna natančno, zato ni vedel, da bi si Kangler lahko sam izbiral priče. Da bo preiskava potekala pri Francu Kanglerju, ga je Geršovnik obvestil teden dni prej.

Atentat na pravno logiko
Odvetnik Peter Žnidaršič je zastopanje Kanglerja prevzel potem, ko je njegov kolega iz Odvetniške pisarne Čeferin Marko Bošnjak postal sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. Žnidaršič je na samem začetku poudaril, da je bil Franc Kangler v večini zadev oproščen: “Kot bivšemu sodniku mi je nedoumljivo, da smo bili uspešni na vseh sodiščih, z izjemo Maribora“, je poudaril in dodal, da težavo vidi predvsem v sistemu, saj se sodniki prve stopnje pogosto obnašajo oportuno in tako ščitijo sebe.

Žnidaršič

Odvetnik Peter Žnidaršič. (Foto: DZ)

Na Mahničevo vprašanje, ali je v primeru Kanglerja obstajal političen vpliv in politični pritisk na tožilce, je Žnidaršič odgovoril, da tega ne more potrditi, dejstvo pa je, da je pri Kanglerju šlo za kršitev človekovih pravic oz. pravice do obrambe in poštenega sojenja. Nezaslišano se mu namreč zdi, da se ne zasliši prič, ki jih predlaga obtoženi in ki naj bi potrdile njegovo tezo: “To je atentat na pravno logiko. Sodnica v Murski Soboti je edina imela toliko strokovnega poguma, da je priče zaslišala.” Pri tem še poudarja, da če obstaja vsaj majhna možnost, da so dokazi v prid obdolženca, je zaslišanja treba izvesti. Je pa po njegovih besedah to stalna praksa, ki jo doživljajo tudi ostale državljanke in državljani.

Žnidaršič je še izjavil, da se redno dogaja, da dokazni material (namerno) izginja, da tožilstva sredi kazenskih postopkov dodajajo dokaze, kljub temu da se v vsaki normalni pravni državi vsi dokazi predstavijo na začetku kazenskega postopka. Kritičen je tudi do tega, da je policija hranila dokaze zoper Kanglerja, čeprav bi jih morala predati sodišču.

Kot pravi sam, se že dlje časa ukvarja z vprašanjem, kako je bila lahko Jana Dolenc Kanglerjeva obremenilna priča in njegova priča hkrati, kljub temu, da je on temu nasprotoval: “Osumljenec bi moral imeti pravico, da odkloni določeno pričo, čeprav pri nas to ni uzakonjeno.« Prepričan je, da bi se zaradi ostrih nasprotij med Kanglerjem in sodnikom Žirovnikom, slednji moral izločiti iz postopkov sojenja proti Kanglerju, “ne moreš nekomu soditi pošteno, če si do njega sovražno nastrojen”. Največjo težavo Žnidaršič vidi v tožilstvu, “saj se je v zadevah Kangler jasno videlo, da je bila obtožba narejena samo zato, ker je morala biti narejena”. “Kot tožilec nisi samostojen. Pogosto jih je strah posledic. Tožilci, ne da bi vedeli, služijo političnim obračunavanjem,” je zaključil Žnidaršič.

Spornost sodnika Žirovnika, Gazvode in Štoka
Nekdanji sodnik dr. Ciril Ribičič, ki je napisal pravno mnenje glede zadeve Franc Kangler, ugotavlja, da je zoper Kanglerja bil kršen videz nepristranskosti, saj je bil preiskovalni sodnik Žirovnik, ki je odredil posebne ukrepe zoper Kanglerja, v predhodnih osebnih sporih z obtoženim. Za sporno je označil tudi to, da je prav Žirovnik večinoma podpisoval ukrepe zoper Kanglerja, “o čemer priča tudi dejstvo, da je sodišče enkrat celo čakalo nanj, da se vrne z dopusta, kar pomeni, da je bil t.i. dežurni sodnik za primer Kangler, kar ni sprejemljivo.

Image

Kot pravi sam, njegovo mnenje ni nikakršna prijateljska pomoč Kanglerju, temveč objektivna ocena, da so bile obtoženemu kršene človekove pravice. “Čudilo me je, da je bilo veliko obotavljanja, ali upoštevati moje pravno mnenje. Ko gre za tovrstne kršitve, bi upoštevanje takšnih mnenj prispevalo k temu, da ne bi prišlo do nezaupanja v objektivno sojenje mariborskega sodišča,” je pojasnil dr. Ribičič.

Predsednik komisije Žan Mahnič je spomnil, da je bil sodnik Žirovnik po lokalnih volitvah 2018 prisoten v taboru SMC ob novoizvoljenem županu Saši Arsenoviču, prav tako pa sta se sodnika Slavko Gazvoda in Matjaž Štok udeležila enega od shodov Socialnih demokratov. Dr. Ribičič, ki je sicer tudi sam član stranke SD, je odgovoril: “Zdi se mi neverjetno, da se to lahko zgodi, da sodnik Žirovnik še poskuša utrjevati tisto, kar mu je bilo očitano.” Kršitve zoper Kanglerja na mariborskem sodišču so bile očitne in resne, zato ni čudno, da je po drugih sodiščih prišlo do oprostilnih sodb, je zaključil dr. Ribičič.

Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh pa je v izjavi za Novo24TV dejal o delu preiskovalne komisije dejal, da je le to “učinkovito in hitro.” Današnji priči, Petra Žnidaršiča in dr. Cirila Ribičiča, je ocenil kot pravna strokovnjaka, ki dejansko potrjujeta, da so bile v zadevi Franc Kangler kršene človekove in ustavne pravice. Poslanec Kaloh je tudi dodal, da bodo priče, ki se niso mogle udeležiti zaslišanj, ponovno povabljene pred komisijo. Dodal je tudi, da različne priče “dodajajo kamenčke v mozaik celotne slike”. Ponovna zaslišanje so predvidena že za danes od 14. ure dalje, ko naj bi pred komisijo stopila nekdanji poslanec DZ RS Rudolf Moge in občinska uradnica MO Maribor Monika Kirbiš Rojs. Kot zadnji v tem tednu naj bi v četrtek ob 16. uri pred komisijo stopil še nekdanji mestni arhitekt mariborske občine Stojan Skalicky. Nadaljnja zaslišanja so predvidena za februar, zato lahko po besedah Kaloha v kratkem že pričakujemo predhodno oz. končno poročilo preiskovalne komisije.

Rok Krajnc

  • karpelec

    No in kaj na to poreče naša silna pravna STROKA?

    • Andrej

      Nič ne reče, ona to dela. Reči bi morali volilci.

  • Antonius

    Ko bo Mahničeva komisija zaključila svoje delo in objavila poročilo preiskovalne komisije, se bo v recidivu krivosodnega gnoja zagotovo zavohal tudi politikantsko podkupljivi smrad Ustavnega sodišča.

  • Novakec1

    Razen zdrave kmečke logike je vse drugo demokratična posranija in si jo v tir vtaknte.

  • JANEZ GUS

    Atentat na pravno logiko v SLO ne more bit ,ker pravne logike v SLOkrivosodju ne obstaja.Tu imamo Bavconovo revolucionarno Kučanovo pravno logiko.Smo svetovni unikum.

  • Ivan Ivanovič

    Delo sodišč proti Francu Kanglerju je bilo “atentat na pravno logiko”
    ***
    Bilo je atentat na pravno državo. Med pravno logiko in pravno državo je bistvena razlika.

  • Ivan Ivanovič

    Nosilci institucij totalitarnega režima, tudi pravosodja, ki so v glavnem ostali na svojih položajih, saj ‘alternativnih’ kadrov preprosto ni bilo, drugega sistema kot boljševiške pravniške države, za katero je bil značilen pravni voluntarizem pod taktirko vsemogočne partije oziroma njene vrhuške, niso nikoli poznali. Povprečen nosilec institucij ‘pravne’ (beri: pravniške) države je bil član partije in zavezan njeni disciplini. Pravo se je tako v splošnih kot posamičnih pravnih aktih dejansko izvajalo kot transmisija partijske politične volje. Iluzija je bilo misliti, da bodo ljudje, ki nikoli niso avtonomno izvajali nalog pravne države, nenadoma doživeli demokratično vrednotno preobrazbo in začeli izvajati svoje funkcije v skladu s pravno teorijo, demokratičnimi načeli pravne države, skladno z zakoni in v skladu z občimi moralnimi načeli oziroma po svoji svobodni vesti. Za povrh so se nosilci pravniške države starega režima kot bivši partijci čutili v demokraciji ogrožene, preživetveni nagon pa je seveda sprožil ustrezne obrambne mehanizme, kar je rezultiralo v močni neformalni povezanosti nomenklature nekdanje partije in zavezanosti k obrambi skupnih interesov, ki so po logiki stvari bili hočeš-nočeš interesi nedemokratične združbe. ‘Prastrah’ pred demokracijo je bil prisoten med vsemi nekdanjim partijci ne glede na to, kje so se nahajali: v političnih strankah, levih ali desnih, državni upravi, policiji, vojski, gospodarstvu, medijih, izobraževalnem sistemu … skratka, kjerkoli. Ob tem so se bivši partijci bali tudi drug drugega, saj bi kršenje medsebojne zaveze prineslo kršitelju sankcije. Sodnik ali tožilec, ki ne bi ubogal bratovščine v neki zanje pomembni zadevi, bi vsekakor doživel sankcije ‘mreže prijateljev’.
    Citat iz knjige Novi svetovni red, avtor. J. Vuk, Educa 2009

  • montyamp

    Krdelo partijskih krvosesov bavconove anarho-sociopatske plenilske elite brez morale in dražavotvornih vrednot , lustracije potrebno , kot Sahara vode , drži v krempljih pre-več civilizirane Slovence .
    Zgodovina in sedanjost nas učita , da mahanje z zastavicami in transparenti , podgan ne preženeta iz smrdljivih lukenj , tako tudi ljudomrzniško nastrojene patologije ŠNELKURS ACADEMY OF KUMROVEC , gošarske omladine CENTRALNOG KOMITETA SAVEZA KOMUNISTIČKR PARTIJE YUGOMURGLOVUKOYEBISLOVENIJE , s komisijami ne boste spravili iz zatohlih katakomb .
    Zgrajene so bile te stavbe za vse kaj drugega , kot za farme izdajalskih pitancev kulturnega marxizma , kjer domuje zatohla v korupcijo namočena hinavščina krvave revolucije rdeče-ciganskega Apartheida priorno odklonilnega do demokratične ureditve .
    SMRT MURGLOSRBSKEMU FAŠIZMU — SVOBODA SLOVENSKEMU NARODU

  • montyamp

    Ne atentat na tisto česar na tem prostoru 80 let ni bilo .
    To je samomor udbovske golazni , ki si je dala šus v koleno namesto v glavo .
    Sedaj bo šepava iskala vrv da se priveže .

  • montyamp

    Fuj , banda gošarska , natresli ste svoje butaste mladiče tja kamor najmanj spadajo.
    Prihajajo računi , ko se boste zbudili bo pre- pozno .

  • Andrej

    Ciril Ribičič
    predsednik Zveze komunistov Slovenije (ZKS).
    Leta 2000 je postal ustavni sodnik na Ustavnem sodišču RS, od leta 2007 je deloval tudi kot njegov podpredsednik. Mandat se mu je iztekel leta 2009.
    Bibliografija:
    Ustavno pravo SFRJ (leta 1972, 1976, 1986) skupaj z M. Strobl in I. Kristanom,
    Bistvo našega samoupravnega sistema (1974), Volitve v OZD (leta 1978, z J.Šinkovcem),
    Razvoj skupščinskega sistema v SFRJ (1978), Praktikum za ustavno pravo (1979,1985),
    Izvršni svet v delegatskem skupščinskem sistemu Jugoslavije (1981),
    Kardeljeva zamisel družbeno-ekonomskega in družbeno-političnega sistema (1982, z M. Ribaričem),
    Sporazumevanje ali preglasovanje (1986, z Z.Tomcem),
    Ustavne spremembe (1987, z Z. Tomcem),
    Sončne in senčne strani federacije (1989, z Z. Tomcem),
    Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije (1992),
    Državna ureditev Slovenije (1996, 1998, z I. Kristanom, F. Gradom, I. Kaučičem).
    Ciril Ribiči je doktoriral iz Ustavnega prava SFRJ in nikoli ni naredil nobenega diferencialnega izpita, niti usposabljanja niti ničesar, kar bi spominjalo na slovensko pravo.
    Ker ni bilo LUSTRACIJE je vse sodno preganjanje v zvezi z Janšo in Kanglerjem logična posledica.

  • Unikatna

    Ali sodniki sploh razumejo kaj je to pravna logika?

    • JANEZ GUS

      Turk je specialist samo za naravno pravo,ki ga še čaka.

    • Ehbolimedžoko

      Mislijo, da razumejo, he, he…

  • sodnikisozločinci

    Tako se v novoreku imenuje pravosodni zločin.