“To je atentat na pravno logiko,” je o delu sodišč na zaslišanju pred preiskovalno komisijo v zadevi Franc Kangler povedal odvetnik Peter Žnidaršič. Pravniki, ki so bili zaslišani kot priče na zaslišanjih pred preiskovalno komisijo v zadevi Franc Kangler, so na zaslišanjih povedali, da so bile kršitve človekovih in ustavnih pravic zoper Kanglerja na mariborskem sodišču očitne in resne. Menijo tudi, da bi se zaradi ostrih nasprotij med Kanglerjem in sodnikom Žirovnikom, slednji moral izločiti iz postopkov sojenja proti Kanglerju, saj so mnenja, da “ne moreš nekomu soditi pošteno, če si do njega sovražno nastrojen.“
V minulih dveh dneh sta v Državnem zboru RS potekali 3. in 4. redna seja preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, na kateri je predsednik komisije Žan Mahnič v družbi ostalih članov komisije kot priče zaslišal Andreja Kranjca, ki je bil prisoten pri hišni preiskavi Franca Kanglerja, Kanglerjevega odvetnika Petra Žnidaršiča in nekdanjega ustavnega sodnika dr. Cirila Ribičiča. Zaslišanje nekdanjega podžupana Maribora Andreja Verliča in Jane Dolenc bo predvidoma potekalo na eni od prihodnjih sej.
Andrej Kranjc je bil priča med hišno preiskavo Franca Kanglerja. Kot je dejal sam, ga je kriminalist Aleksander Geršovnik, njegov takratni trener borilne veščine ju-jitsu, povabil, če bi bil pripravljen sodelovati v hišni preiskavi: “To je bila moja prva in edina hišna preiskava. S Francem Kanglerjem sva se takrat tudi prvič videla osebno.” Kranjc ocenjuje, da je preiskava, na kateri je bila prisotna tudi Jana Dolenc, potekala korektno. Pojasnil je, da zakonodaje ne pozna natančno, zato ni vedel, da bi si Kangler lahko sam izbiral priče. Da bo preiskava potekala pri Francu Kanglerju, ga je Geršovnik obvestil teden dni prej.
Atentat na pravno logiko
Odvetnik Peter Žnidaršič je zastopanje Kanglerja prevzel potem, ko je njegov kolega iz Odvetniške pisarne Čeferin Marko Bošnjak postal sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. Žnidaršič je na samem začetku poudaril, da je bil Franc Kangler v večini zadev oproščen: “Kot bivšemu sodniku mi je nedoumljivo, da smo bili uspešni na vseh sodiščih, z izjemo Maribora“, je poudaril in dodal, da težavo vidi predvsem v sistemu, saj se sodniki prve stopnje pogosto obnašajo oportuno in tako ščitijo sebe.
Na Mahničevo vprašanje, ali je v primeru Kanglerja obstajal političen vpliv in politični pritisk na tožilce, je Žnidaršič odgovoril, da tega ne more potrditi, dejstvo pa je, da je pri Kanglerju šlo za kršitev človekovih pravic oz. pravice do obrambe in poštenega sojenja. Nezaslišano se mu namreč zdi, da se ne zasliši prič, ki jih predlaga obtoženi in ki naj bi potrdile njegovo tezo: “To je atentat na pravno logiko. Sodnica v Murski Soboti je edina imela toliko strokovnega poguma, da je priče zaslišala.” Pri tem še poudarja, da če obstaja vsaj majhna možnost, da so dokazi v prid obdolženca, je zaslišanja treba izvesti. Je pa po njegovih besedah to stalna praksa, ki jo doživljajo tudi ostale državljanke in državljani.
Žnidaršič je še izjavil, da se redno dogaja, da dokazni material (namerno) izginja, da tožilstva sredi kazenskih postopkov dodajajo dokaze, kljub temu da se v vsaki normalni pravni državi vsi dokazi predstavijo na začetku kazenskega postopka. Kritičen je tudi do tega, da je policija hranila dokaze zoper Kanglerja, čeprav bi jih morala predati sodišču.
Spornost sodnika Žirovnika, Gazvode in Štoka
Nekdanji sodnik dr. Ciril Ribičič, ki je napisal pravno mnenje glede zadeve Franc Kangler, ugotavlja, da je zoper Kanglerja bil kršen videz nepristranskosti, saj je bil preiskovalni sodnik Žirovnik, ki je odredil posebne ukrepe zoper Kanglerja, v predhodnih osebnih sporih z obtoženim. Za sporno je označil tudi to, da je prav Žirovnik večinoma podpisoval ukrepe zoper Kanglerja, “o čemer priča tudi dejstvo, da je sodišče enkrat celo čakalo nanj, da se vrne z dopusta, kar pomeni, da je bil t.i. dežurni sodnik za primer Kangler, kar ni sprejemljivo.“
Kot pravi sam, njegovo mnenje ni nikakršna prijateljska pomoč Kanglerju, temveč objektivna ocena, da so bile obtoženemu kršene človekove pravice. “Čudilo me je, da je bilo veliko obotavljanja, ali upoštevati moje pravno mnenje. Ko gre za tovrstne kršitve, bi upoštevanje takšnih mnenj prispevalo k temu, da ne bi prišlo do nezaupanja v objektivno sojenje mariborskega sodišča,” je pojasnil dr. Ribičič.
Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh pa je v izjavi za Novo24TV dejal o delu preiskovalne komisije dejal, da je le to “učinkovito in hitro.” Današnji priči, Petra Žnidaršiča in dr. Cirila Ribičiča, je ocenil kot pravna strokovnjaka, ki dejansko potrjujeta, da so bile v zadevi Franc Kangler kršene človekove in ustavne pravice. Poslanec Kaloh je tudi dodal, da bodo priče, ki se niso mogle udeležiti zaslišanj, ponovno povabljene pred komisijo. Dodal je tudi, da različne priče “dodajajo kamenčke v mozaik celotne slike”. Ponovna zaslišanje so predvidena že za danes od 14. ure dalje, ko naj bi pred komisijo stopila nekdanji poslanec DZ RS Rudolf Moge in občinska uradnica MO Maribor Monika Kirbiš Rojs. Kot zadnji v tem tednu naj bi v četrtek ob 16. uri pred komisijo stopil še nekdanji mestni arhitekt mariborske občine Stojan Skalicky. Nadaljnja zaslišanja so predvidena za februar, zato lahko po besedah Kaloha v kratkem že pričakujemo predhodno oz. končno poročilo preiskovalne komisije.
Rok Krajnc