fbpx

Dežman: V registru vojnih grobišč manjka več kot 50.000 slovenskih grobov iz 1. 2. druge svetovne vojne

Slovesnost v Dražgošal 2014 (foto: STA)

“Ali je preveč pričakovati, da bi letos pomladi ob praznovanju petdesetletnice postavitve cerkve v Dražgošah blagoslovili tudi urejen grob padlih in umorjenih v Dražgošah januarja 1942?” se je ob pripravah na spominsko obletnico bojev na Osankarici v Časniku spraševal zgodovinar dr. Jože Dežman.

Ob odprtju nove sezone romanja najbolj zagrizenih jugofilov na prizorišča partizanskih “bitk” in tako polnih kot praznih grobov, ki so jih pustili za seboj med in po drugi svetovni vojni, je Dežman opozoril, da je v Sloveniji bilo leta 2003 iz evidenc izbrisanih okoli 50.000 grobov.

“Z Zakonom o vojnih grobiščih leta 2003 so bili iz državnih evidenc izbrisani tudi partizanski družinski grobovi – morda celo več kot 20.000. S tem je bil katoliški partizanski grob izbrisan iz registra vojnih grobišč,” je opozoril Dežman.

“V registru vojnih grobišč ni več kot 50.000 slovenskih grobov prve in druge svetovne vojne,” je poudaril Dežman. “V registru vojnih grobišč so samo grobovi okoli 20.000 slovenskih smrtnih žrtev druge svetovne vojne, ki jih je komunistična stran uredila kot spomenike ateističnega pokopa. Vendar tudi ti niso urejeni v skladu z zakonodajo.”

Med neurejenimi grobišči celo “kulturni spomenik državnega pomena”

Pri tem pa so neustrezno urejena celo grobišča, kjer se vsako leto zbirajo jugofili. Dežman je izpostavil Dražgoše. “Umorjene Dražgošane je pokopal nemški duhovnik. Leta 1976 so jih brez verskega obreda preložili z nekdanjega pokopališča v kostnico pod spomenik.”

“Svoboda vesti in bogočastja, spoštovanje vere sočloveka, tako živega kot mrtvega,” kakor našteva Dežman, so bile kršitve ženevske konvencije, za katere se komunisti enostavno niso menili.

Koliko jim je bilo mar za umrle pa dovolj povedo različne številke o umrlih. Tako kostnico v Dražgošah krasi napis, da v njej leži “8 borcev iz dražgoške bitke in 40 vaščanov, žrtev fašističnega terorja.” Ta številka se ne ujema z Odlokom o razglasitvi kostnice s spomenikom v Dražgošah za kulturni spomenik državnega pomena, kjer je navedenih 50 padlih.

“Za komunistično stran ni toliko važno, kaj je bilo s posmrtnimi ostanki, bolj pomembno je, da imajo mrtvi ritualno-propagandno funkcijo,” je bil oster Dežman, ki se je obregnil tudi ob neprimerno vedenje na kraju vojnega grobišča. Če že prej omenjeni odlok zahteva, da se morajo vsi obiskovalci in izvajalci del vesti primerno kraju in namenu vojnega grobišča s spoštovanjem do umrlih, tega ne počno obiskovalci Dražgoš in njihovi somišljeniki.

 

Ivan Šokić