fbpx

Direktor bolnišnice Golnik dr. Rozman: “Naša družba bo v bodoče drugačna, ne bo slabša, ne bomo vedno v maskah, otroci pa doma, najti pa moramo način, kako to vzpostaviti.”

direktor bolnišnice Golnik dr. Aleš Rozman (Foto: STA)

Ne moremo razmišljati, da bo poleti vse dobro, potem bomo pa delali tako kot po starem, naša družba bo mogoče drugačna, ne bo slabša, ne bomo vedno v maskah, otroci pa doma, ampak najti moramo pameten način, da bomo lahko to vzpostavili. In to je na nas, državljanih,” je opozoril direktor bolnišnice Golnik dr. Aleš Rozman.

Bolnišnično oskrbo je danes zjutraj potrebovalo 1012 pacientov s covidom-19, to je 20 manj kot včeraj. Na intenzivni negi se je zjutraj zdravilo 165 pacientov oziroma trije manj kot včeraj. Iz bolnišnic je bilo odpuščenih 82 pacientov, na novo pa je bilo sprejetih 83 pacientov. Umrlo je 23 bolnikov. Včeraj so v Sloveniji opravili  15.947 testiranj, od tega je bilo pozitivnih testov 1.560 (9,8 odstotka). Danes se bo najprej vlada na delovnem sestanku sestala s svetovalna skupino in na seznanila z aktualnimi epidemiološkimi podatki, ki jih bo na večerni seji vlada uporabila za morebitno spremembo ukrepov.

Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 so danes sodelovali predstojnica NIJZ Ravne na Koroškem Neda Hudopisk, direktor bolnišnice Golnik dr. Aleš Rozman in redni profesor na Fakulteti za farmacijo dr. Borut Štrukelj. “Na Koroškem smo v drugem valu imeli več vrhov, največ okuženih je bilo sredi novembra, decembra in januarja, ko je 7 dnevna kumulativna incidenca presegla 850, trenutno je 311 in je bistveno nižja od slovenskega povprečja. Od oktobra smo imeli od 2 do 163 potrjenih okužb dnevno, vse smo epidemiološko obravnavali. Če pogledamo 14 dnevno incidenco, vidimo, da je bil v od prve do druge polovice januarja kar polovični upad. 7 dnevno povprečno število pa zaradi majhnega števila prebivalstva pa že z rahlim povečanjem števila okuženih kaže veliko nihanje navzgor ali navzdol,” je pojasnila predstojnica NIJZ Ravne na Koroškem Neda Hudopisk.

Epidemiologinja dr. Neda Hudopisk (Foto: zajetje zaslona)

Povedala je tudi, da je bilo v zadnjih 14 dneh največ okuženih v aktivni populaciji, in sicer več pri ženskah. Obolevnost je praktično vsa pri splošni populaciji, medtem ko v domovih v starejše okužb ni. Najpogostejši izvor okužb je po podatkih epidemiološke službe v družinah, na delovnem mestu in tudi pri zasebnih druženjih, veliko je takih, ki ne vejo, kje so se okužili. V DSO trenutno ni okužb, se je pa pred tem obolevnost v domovih gibala od 0 do 90 odstotkov. Veliko stanovalcev in tudi zaposlenih v DSO je že pocepljenih in so večinoma že prejeli 2. dozo cepiva. Tudi umrljivost pada, še posebno je to vidno pri oskrbovancih DSO, ker tam okužb ni več. “Cepljenje smo začeli že 27. 12., držimo se prioritetnega vrstnega reda. Cepljenega je 2 odstotka prebivalcev naše regije, skupno s prebolelimi to predstavlja približno 12 odstotkov prebivalcev. Rada bi se zahvalila vsem sodelavcem in ostalim, s katerimi sodelujemo, kot tudi vsem, ki se trudijo s spoštovanjem in izvajanjem ukrepov, da bi se čimprej vrnili v normalnost,” se je še zahvalila Hudopiskova.

Redni profesor na Fakulteti za farmacijo dr. Borut Štrukelj je pojasnil, da je bilo do včeraj v tretji klinični fazi preizkušanja 20 različnih cepiv, od tega je osem takih cepiv, ki že imajo pogojno dovoljenje, dva pa imata dovoljenji za popolno uporabo, to sta cepivi na Kitajskem in v Rusiji. Pogojno dovoljenje je samo tehnični izraz evropske in ameriške agencije za zdravila, za nova zdravila, ki temeljijo na novih tehnologijah, zato je pri njih posebna pozornost po tem, ko so sproščena na tržišče in se 24 mesecev budno spremlja morebitne stranske učinke. Šele po tem času dobijo cepiva od popolno dovoljenje za uporabo. Štiri cepiva so bila zaradi različnih razlogov umaknjena iz nadaljnjega testiranja. Za cepivo Moderna se je začela dodatno testiranje glede uporabe pri mladostnikih.

V nedeljo pričakujejo prve odmerke cepiva AstraZeneca, ki je vektorsko DNA cepivo na podlagi nekoliko spremenjenega neškodljivega adenovirusa, ki nosi zapis za površinski virusni protein. Ko tako cepivo pride v celico s pomočjo adenovirusa, se genetski material sprosti, preide v jedro celice a se ne dotika genoma, potem nastane informacijska RNA, ki sproži tvorjenje proteinov, podobno kot prvi dve cepivi, kjer pa gre za DNA cepivo. AstraZeneca ima dobro 70 odstotno učinkovitost, oziroma od 60 do 90 odstotno, odvisno od starosti, od tega, kje je bila študija narejena in od količine prvega odmerka. Če primerjamo s cepivi proti sezonski gripi je 70 odstotna učinkovitost dobra. Nekatere države EU so izbrale strategijo, da bodo s cepivom AstraZeneca cepili mlajše od 65 let. V Sloveniji smo se odločili, da bomo to cepivo uporabili tudi pri starejših, še posebej v primerih, ko bo potrebno cepljenje na domu, saj je to cepivo stabilno. Cepivu AstraZeneca je podobno tudi cepivo Sputnik V, zato sta se obe družbi odločili za skupen razvoj in skupno klinično testiranje kombinacije cepiv v Ukrajini. Študija se bo zaključila marca.

dr. Borut Štrukelj (Foto: STA)

Pri vprašanju, zakaj ne uvozimo cepiva Sputnik V, če je podobno cepivu AstraZeneca, se moramo zavedati, da so vsa cepiva z novo tehnologijo podvžena centraliziranemu postopku registracije, kar pomeni, da ga lahko za EU območje registrira le evropska agencija za zdravila. Družba, ki proizvaja cepivo Sputnik V je že zaprosila za registracijo in predala dosje agenciji za zdravila EMA. Ker so cepljenje s tem cepivom začeli že v drugi fazi kliničnega testiranja, pa je dvom glede dokumentacije na mestu. Obstaja sicer možnost, da posamezna država članica uvozi katero koli cepivo, ampak v tem primeru vso odgovornost prevzame ministrstvo za zdravje, na osnovi odobritve državne agencije za zdravila. Blizu možnosti odobritve je tudi cepivo NovaVax, ki je klasično cepivo in cepivo Johnson&Johnson, ki je vektorsko DNA cepivo. Klinična testiranja obeh so pokazala različno učinkovitost pri testiranjih v ZDA, Veliki Britaniji, J. Ameriki ali Afriki, kar je verjetno posledica prisotnosti mutiranih sevov na posameznih območjih. “To pomeni, da je hitro cepljenje nujno, da preprečimo hitre mutacije. Mutacije spremljamo in se jih tudi že vgrajuje v različice cepiva, tako da bodo na voljo, če bi bila potreba,” je povedal Štrukelj. Madžarska je podpisala tudi pogodbo za kitajsko cepivo SinoPharm, pripravljeno na osnovi neaktivnega virusa. Vsi enoverižni RNA virusi iz skupine koronavirusov so podvrženi mutacijam, vendar ne tako močno, kot vidimo pri virusih sezonske gripe ali HIV. Trenutne mutacije so obvladljive s trenutnimi cepivi.

Tudi po drugem cepljenju lahko zbolimo za covidom, a je to redko, predvsem gre za bolnike s pomanjkljivim imunskim sistemom ali bolniki, ki jemljejo močne imunosupresante. Taki bolniki lahko v laboratorijih testirajo, ali so bila razvita protitelesa in so zaščiteni. Če smo zboleli po prvem odmerku, se še vedno lahko cepimo z drugim odmerkom, čeprav naj bi po preboleli svoja protitelesa, z vidika cepiva to ni nekompatibilno. “Zaenkrat kaže, da cepiva nudijo daljšo imunost kot se je predvidevalo na začetku, ko se je govorilo o enem letu, in daljšo imunost, kot po preboleli bolezni. Seveda pod pogojem, da ne pride do bistvenih mutacij virusa. Teoretično bi bilo možno kombinirati cepivi na RNA ali DNA osnovi, a to odsvetujemo, predvsem zaradi sledljivosti. Pridobili smo tudi rezultate druge faze testiranja zdravila Ivermectin, ki se sicer uporablja proti parazitom, ki je pokazala sicer nekoliko lažji potek bolezni, a ne toliko, kot se je pričakovalo,” je pojasnil Štrukelj.

dr. Aleš Rozman (Foto: zajetje zaslona)

Direktor bolnišnice Golnik dr. Aleš Rozman je na kratko predstavil stanje v njihovi bolnišnici, nato pa je opisal še svoj osebni pogled na razvoj epidemije in na to, kako se utegne razvijati v prihodnje. “Po tednu ali dveh zatišja, ki ga imamo, z osebjem, ki je na voljo, stalno oskrbujemo bolnike s covidom, občasno se celo najde kakšna prosta postelja, na intenzivni gre sicer bolj na tesno, na rednem oddelku pa je prostor, tako da se čuti ta rahel upad hospitaliziranih,” je pojasnil in dodal, da jim je žal, da je pojavnost covida tako visoka, da covidnih oddelkov ne morejo zapirati in odpirati bolnišnice za te redne bolnike, ki so morda malo manj bolni, a si vseeno zaslužijo ustrezno zdravniško oskrbo. “Z veseljem lahko sicer rečem, da je bila v lanskem letu obravnava diagnostike pljučnega raka na Kliniki Golnik v enakem obsegu kot brez covida, torej, za te bolnike smo držali vrata odprta, tudi nekatere druge hujše bolnike smo obravnavali. Ampak želimo si, da bi bila lahko vrata odprta tudi za tiste bolnike, ki mogoče v prvem trenutku niso tako nujno, ampak imajo vendarle pomembne težave in bi bilo prav, da jih oskrbimo. To bomo dosegli samo na ta način, da bomo zmanjšali število covidnih bolnikov v državi in bomo lahko te covidne oddelke odprli tudi za druge,” je poudaril.

Vse bolj kaže, da je boj s covidom tek na dolge proge.
“Na svetu je pravzaprav tako število kužnih, tako breme bolezni, da to še zlepa ne bo zaključeno. Tudi virus je tak, pri katerem igra evolucija določeno vlogo. Kaj nam je storiti? Veliko je pritiskov, da bi se virusu preprosto predali, da prebolimo bolezen, dobimo skupinsko, čredno imunost in potem gremo znova naprej, kot da ni bilo nič. Noben strokovnjak, tudi jaz ne, tega ne more zagovarjati,” je dejal Rozman in pojasni, da če odpremo vse, se virusu prepustimo, zbolimo vsi, to pomeni, da se lahko za nekaj mesecev odrečemo delujočemu zdravstvenemu sistemu. In to ne samo za bolnike s covidom, ampak tudi za bolnike z drugimi boleznimi. Čredno imunost, ki bi eventualno lahko dosegli  s tem, da bi se odrekli zaščiti precejšnjega dela prebivalstva, en odstotek Slovencev je namreč zelo dovzeten za hujši potek bolezni in celo smrt. “Ampak se zadnje čase dogajajo stvari, ki mi dajo slutiti, da ta čredna imunost ni tisto, k čemur smo namenjeni. Zadnje dni beremo , kaj se je dogajalo v mestu Manaus v Braziliji in še v enem mestu v Peruju. Zgodilo se je naslednje: aprila so imeli zelo močan prvi val, ko so krste stale na cestah, čez poletje pa so raziskovalci ugotovili, da je bila prebolevnost v Manausu med 60 in 70 odstotki. Pri virusu, ki ima reprodukcijsko število 3, to pomeni, da se ob tako visoki prekuženosti ne more več tako hitro širiti, ne more več priti do izbruha. Težava je nastopila pred dobrim mesecem, ko je prišlo do t.. i. brazilske mutacije in Manaus je kljub kolapsu zdravstvenega sistema pred 7, 8 meseci spet na isti točki. Znova imajo kolaps zdravstvenega sistema.

Foto: STA

Čredna imunost ni trajen fenomen
To pomeni, da čredna imunost ni trajen fenomen in se zato ne moremo predati virusu, da bomo množično prebolevali val za valom. Začasno čredno imunost pa lahko dosežemo s cepivi, ki pa jih moramo uporabiti relativno hitro, da virus nima časa preskakovati med tistimi, ki so zanj dovzetni in preizkušati svojih mutiranih variant na tistih, ki so že dosegli imunost (bodisi s pomočjo cepiva ali prebolele bolezni). In tu je težava: namreč cepiva prihajajo prepočasi. Ostanejo nam le klasična zaščitna sredstva, ki jih moramo izvajati sami. Edina stvar, ki nam malo pomaga, je, da zmanjšamo število virusa v populaciji, potem bomo morda lahko živeli malo drugače. “Seveda se bomo še več let s tem virusom še naprej pogovarjali. Virus covida je RNA-virus, ki zelo hitro mutira. Na palec je ocena, da se na milijon bolnikov pojavi ena uspešna mutacija na virusu, tako da je razlika, ali imamo na svetovni ravni na leto en milijon bolnikov in eno uspešno mutacijo ali pa imam 100 milijonov bolnikov na leto in 100 uspešnih mutacij. Če virus divja, se število uspešnih mutacij močno poveča in tekmo z virusom izgubljamo. Tako da moramo na svetovni in lastni ravni število virusa čim bolj omejiti, da ujamemo ta tempo in lahko z ukrepi, ki jih imamo na voljo, in cepivom, dokler deluje, virus čim bolj zmanjšamo in tako zmanjšamo tudi število uspešnih mutacij,” je pojasnil direktor bolnišnice Golnik.

“Trenutno imamo tri t. i. turbo različice: angleško, brazilsko in južnoafriško. Angleška se prenaša hitreje, a je imunost, ki smo jo že dobili, tudi s cepivi, dobra. Brazilska in južnoafriška varianta pa sta malo drugačni in lahko ponujata možnost, da dejansko pobegne tistim, ki imajo protitelesa, in da vnovič zbolijo. Teh podatkov sicer še nimamo, a kot je dejal že dr. Štrukelj, skrb vzbuja, da cepiva v različnih državah niso enako učinkovita.

Potrebujemo strateški dolgoročni načrt
Dr. Rozman je še pojasnil svoje razmišljanje za kratkoročno obdobje, in sicer meni, da se mora število potovanj močno omejti, da se mutantske variante ne bodo prosto raznašale z enega dela sveta na drugega. Potem pa je treba slediti tem virusom in biti pred njim ter na ta način držati družbo funkcionalno. “To, kar imamo zdaj, ko že mesece ne gre ne gor ne dol, nas sili v neko situacijo, ko ljudje obupujemo, ko ne vidimo neke rešitve.” Prepričan je, da potrebujemo strateško razmišljanje in dolgoročni plan. “Ne moremo razmišljati, da bo poleti vse dobro, potem bomo pa delali tako kot po starem, naša družba bo mogoče drugačna, ne bo slabša, ne bomo vedno zaprti in v maskah, otroci pa doma, ampak najti moramo pameten način, da bomo lahko to vzpostavili. In to je na nas, državljanih,” je še opozoril.

Sara Bertoncelj