Nedavna javnomnenjska anketa, ki jo je v obdobju od 21. marca do 23. marca opravila javnomnenjska agencija Parsifal, razkriva, da bi vladajoči stranki SDS daleč največji delež ljudi namenil svoj glas, če bi bile volitve to nedeljo. Iz parlamenta pa bi po zaslugi pridobivanja glasov Gibanja Svoboda na levici izpadli kar dve stranki KUL – SAB in LMŠ.
Do volitev je še slab mesec, na Nova24TV pa bomo do volilnega dne, 24. aprila, vsakodnevno (razen ob nedeljah) objavljali rezultate in trende javnega mnenja. S tem bo v osrednjih medijih manj prostora za manipulacije z anketami, kot je bila to praksa do sedaj.
Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (25,0 odstotka), sledita Gibanje Svoboda s 16,2 odstotka glasov in stranka SD s 7,8 odstotka glasov. Levica bi s 4,3 odstotka glasov pristala na četrtem mestu, sledili pa bi NSi z 4,1 odstotka glasov in Povežimo Slovenijo s 3,5 odstotka glasov. Parlamentarne stranke SAB (2,8 odstotka glasov), LMŠ (2,7 odstotka glasov) in DeSUS (2 odstotka glasov) bi se znašle pod parlamentarnim pragom. Sledile bi: Naša dežela, Pirati, SNS, Naša prihodnost, Vesna, Resni.ca in Dobra država.
Kar 18,7 odstotka vprašanih ni opredeljenih okrog tega, komu bi zaupali svoj glas. 6,1 odstotka vprašanih ne bi šlo na volitve. 2,3 odstotka vprašanih je takšnih, ki ne bi volili nobene izmed strank, drugo stranko bi volilo 0,5 odstotka vprašanih.
Med SDS in Gibanjem Svoboda več kot 10 odstotkov razlike
Če si pogledamo podatke, koliko glasov bi dobile stranke med tistimi, ki so opredeljeni, lahko vidimo, da je razlika med prvouvrščeno SDS in drugouvrščenim Gibanjem Svoboda še večja. Med opredeljenimi, bi SDS namreč dobila kar 34,6 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 22,3 odstotka glasov in SD 10,7 odstotka glasov. Parlamentarni prag bi še dosegli še stranke Levica s 5,9 odstotka glasov, NSi s 5,7 odstotka glasov in Gibanje Povežimo Slovenijo s 4,9 odstotka glasov. Stranke SAB, LMŠ, DeSUS, Naša dežela, Pirati in SNS, Naša prihodnost, Vesna, Resni.ca in Dobra država bi ostale brez parlamentarnih sedežev.
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5), bi jih največ (32,0 odstotka glasov) podprlo SDS, sledi Gibanje Svoboda (19,1 odstotka glasov), SD (9,6 odstotka glasov), NSi (4,5 odstotka glasov) Levica (3,6 odstotka glasov) in LMŠ (3,2 odstotka glasov). Sledile bi SAB, Povežimo Slovenijo, DeSUS, Naša dežela, Vesna, Naša prihodnost, Resni.ca, Pirati, Dobra država in SNS.
Vir: Parsifal
Maksimalni doseg
V spodnjem grafu si je mogoče ogledati kolikšno je največje število glasov, ki si ga lahko stranke obetajo v tekmi za stolčke v hramu demokracije. Rezultati maksimalnega dosega kažejo, da bi največ glasov dobila SDS (26,6 odstotka glasov), sledi Gibanje Svoboda (17,2 odstotka glasov), SD (7,9 odstotka glasov), NSi (5,2 odstotka glasov), Levica (4,5 odstotka glasov) in Povežimo Slovenijo (4,1 odstotka glasov). Sledili bi stranki KUL-a LMŠ (2,9 odstotka glasov) in SAB (2,8 odstotka glasov) .
Ker je na koncu koncev pomembno, koliko volivcev posameznih strank na dan volitev odide na volišče in odda svoj glas, je nedvomno zanimiv graf, ki razkriva njihovo voljo, da se udeležijo volitev skozi čas. Volivci SDS-a so sodeč po podatkih iz januarja, februarja in marca zvesti volivci. V zadnjem tednu (od 18. do 24. marca) je volja podpornikov stranke SDS še bolj narasla. Pri gibanju Roberta Goloba lahko vidimo, da se je namera njegovih podpornikov, da se udeležijo volitev, od januarja dalje večala, nato pa je ta pričela v zadnjem tednu upadati. To je mogoče pripisati dejstvu, da se Robert Golob ne pojavlja praktično nikjer, kjer bi mu lahko zastavili, kakšno nenapovedano vprašanje. Ljudje pa so lahko tudi v tem času spoznali, da gre za čisti nateg, saj je okrog sebe nabral politike s prtljago. Podporo pa mu je izkazal celo sam Zoran Janković.
Volivci stranke SD so konstantni okrog namere, da se udeležijo volitev. V januarju je bila namera volivcev Levice enaka kot pri podpornikih SD. Nato pa je interes volivcev Levice, da se udeležijo volitev, pričel upadati. V zadnjem tednu je viden minimalen porast. Porast namere je v zadnjem tednu viden tudi pri stranki NSi.
Vir: Parsifal
V raziskavo je bilo zajetih 735 anketirancev, od tega 49,4 % žensk. Povprečna starost znaša 55,5 let, standardni odklon je 16.1. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (49,1 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (37 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (13,9 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (33,0 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,6 %), 20,8 % anketirancev ima poklicno šolo in 18,5 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (54,9 %), sledi mesto (27,8 %) in manjši kraj (17,3 %). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (24,7 %), sledita Podravska (15,6 %) in Savinjska regija (12,8 %).
Glede na to, da stranka SDS skozi čas uživa največjo podporo volivk in volivcev, je vprašanje, koliko so pri Gibanju Svoboda premislili o tem s kom se obdajajo. Ljudje sodeč o rezultatih ankete nedvomno ne padajo le na prazne obljube kot je bilo to mogoče videti v primeru Marjana Šarca in Mira Cerarja. Znani obrazi, še posebej iz vrst Pozitivne Slovenije, od koder izhaja tudi sam Golob (sicer je bil tudi v SAB in LDS) dokazujejo, da ne bo šlo za nikakršno novo politiko, ki bo pozornost usmerila v posameznika, ampak v prvorazredne. Ker se obetajo številna predvolilna soočenja, bo zanimivo opazovati, kako bo podpora strankam naraščala oziroma upadala, ko se bo vendarle potrebno opredeliti. Do volitev se bo zato merilo javno mnenje, razen ob nedeljah.
Sara Kovač