fbpx

V Društvu novinarjev Slovenije zagnali platformo za prijavo napadov na novinarje – bodo pri prijavah ponovno veljala dvojna merila?

Zlatan Čordić, ko je napadel snemalca Nove24TV in mu ukradel kamero. (Foto: STA) Vandalizem na stavbo Nove24tv

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so zagnali platformo za prijavo napadov na novinarje, ki je sicer del podaljšane faze projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, pri katerem sodelujejo Mirovni inštitut, Društvo novinarjev Slovenije in Pod črto, sofinancira pa ga NEF-Mreža evropskih fundacij v sklopu iniciative Civitates. Razmerje števila prijav mainstream in drugih medijev je sicer jasno že vnaprej – medtem ko se je na prve v resnici izvršilo kar nekaj napadov, pa ti veliko raje prijavljajo, tudi če gre zgolj za upravičeno kritiko njihovega dela. Napadi na novinarje so seveda nedopustni in vredni vsake obsodbe, žal pa resnični razlog vzpostavljanja omenjene platforme po vsej verjetnosti tiči drugje.

V Društvu novinarjev Slovenije so zagnali platformo za prijavo napadov na novinarje, ki naj bi omogočila sistematično beleženje in spremljanje napadov ter ozaveščanje javnosti. Na platformi bodo zbirali prijave fizičnih napadov in groženj ter verbalnih napadov, ki presegajo argumentirano kritiko novinarjevega dela, so sporočili. “Ideja o vzpostavitvi platforme je nastala ob dvoletnem spremljanju napadov na novinarje, med katerim smo ugotovili, da je tako sistemsko okolje kot politično in javno razpoloženje do novinarskega dela v Sloveniji vse bolj sovražno in omejujoče,” so v sporočilu za javnost zapisali v Društvu novinarjev Slovenije. Zanimivo, da so izpostavili dvoletno obdobje, 16 mesecev bi bilo verjetno preveč očitno. Platforma naj bi torej  po njihovih besedah pomembno prispevala k bolj preglednemu spremljanju napadov in bo ponujala bolj celosten vpogled v njihove razsežnosti. “Platforma bi lahko bila neke vrste kompas, ki bo opozarjal na nesprejemljive prakse, ki jih je treba obsoditi in povečevati širše družbeno zavedanje o njihovi nesprejemljivosti,” je ob tem poudarila predsednica DNS Petra Lesjak Tušek. Ob zagonu platforme pa vsem novinarjem, ki so žrtve napadov, ponujajo tudi brezplačni prvi pravni posvet, namen katerega je ugotoviti, ali je na določen napad možno in smiselno odgovoriti s pravnimi sredstvi, so še navedli.

Na spletni strani dns.si najdemo povezavo, ki nam omogoča prijavo napada na novinarja. “Platforma je namenjena prijavi fizičnih napadov in groženj, verbalnih napadov, ki presegajo argumentirano kritiko novinarjevega dela. Sem sodijo žalitve, spolno nadlegovanje, žaljivo komentiranje osebnih okoliščin, verbalne grožnje, osebne in profesionalne diskreditacije, dezinformacije, pozivanje k nasilju ali nestrpnosti zoper novinarja, novinarje ali medij,” je med drugim zapisano, pojasnili pa so še, da med napade spadajo tudi poškodovanje lastnine, prejemanje fizične pošte na službene ali domače naslove s sporno vsebino, grožnje s poslabšanjem finančnega stanja medija ali novinarja, omejevanje dostopa do informacij, sistemski pritiski, grožnje s tožbami ali sprožitev kazenskih ali civilnih postopkov z namenom vplivanja za poročanje ali izčrpanja virov medija, cenzura. Videti je, da je bilo podanih že 14 prijav – napade so prijavili pri Domovini, Mladini, STA, Delu, 24ur, RTV Slovenija – tam so na primer navedli, da naj bi premier Janez Janša novinarje RTV Slovenija obtožil lažnivega poročanja. Prijavljen je še napad na Radio Študent, pa tudi na naš medij, in sicer gre dogodek, ko je bilo snemalcu Nove24TV  onemogočeno snemanje posveta stranke SD.

Foto: STA

Kdo bo vlekel mejo med kritiko in “napadom”?
Med prijavami je torej tudi napad v medijskih objavah, po poročanju o diplomi poslanca Branka Simonoviča naj bi bila Eugenija Carl in RTV Slovenija napadena v medijih in na družbenih omrežjih. Spomnimo, šlo je za to, da je Carlova v svojem prispevku trdila, da poslanec v resnici ni diplomiral. Simonovič je po hitrem postopku zagotovil dokaze, da to seveda ne drži in od Carlove zahteval tudi opravičilo – vendar pa se novinarka kljub svojemu napačnemu poročanju ni želela opravičiti, krivdo pa je zvračala na zagrebško fakulteto, ki naj bi ji posredovala napačne podatke, na katerih je temeljil njen prispevek. Seveda so se nekateri mediji in posamezniki odzvali s kritiko, za kar pa bi težko trdili, da presega argumentirano kritiko novinarjevega dela.

(foto: Nova24 TV)

Katere napade bi morali prijaviti?
Do katerih napadov je prišlo, pa zaenkrat še niso prijavljeni? Jasno je, da napadi na novinarje, ki niso protivladno usmerjeni, niti niso problematizirani, pa čeprav je teh precej več. V kategorijo “omejevanje dostopa do informacij” bi v našem primeru lahko sodil še marsikateri drug primer, ne le oviranje snemanja novinarske konference stranke SD. Opozicijske stranke nam večinoma namreč ne odgovarjajo na novinarska vprašanja, prav tako nam na vprašanja ne odgovarja DNS. Pod napade na novinarje in poškodovanje lastnine prav gotovo sodi tudi napad na našega snemalca, kateremu je raper Zlatan Čordić zagrabil kamero, brez posredovanja policije pa vprašanje, kako bi se vse skupaj končalo. To, da so novinarji našega medija na vsakodnevni tapeti žaljenja, pa verjetno niti ni treba posebej omenjati. Ne pozabimo,  da je novinarko Marjanco Scheicher Šarčev varnostnik grobo prijel za roko in jo ustavil, da ni mogla nadaljevati z vprašanji, kar so posnele tudi naše kamere. Si predstavljate kakšna afera bi bila, če bi tako ravnal nekdo iz aktualne vlade? A za resnost napada, ki ga je vredno prijaviti, tu očitno veljajo povsem drugačni kriteriji.

Sara Bertoncelj