Dr. Aleksandra Pivec: Ljudem ni mar ideologija, ampak kakovost življenja

Ministrica za kmetijstvo, podpredsednica vlade in predsednica stranke Desus Aleksandra Pivec (Foto: Demokracija)

Prejšnji torek popoldne smo se pogovarjali z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in predsednico Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) Aleksandro Pivec. Je zelo dinamična sogovornica. Poudarja, da je vlada v teh dveh mesecih veliko naredila, saj se je ukvarjala z vprašanji, ki so bila vsebinska in so bila usmerjena v blaženje krize, v pomoč gospodarstvu in ljudem. »Se pravi, da smo se ukvarjali z vprašanji, ki niso ideološka, ampak vsebinska, s katerimi smo reševali probleme v družbi.«

DEMOKRACIJA: Gospa ministrica, za začetek me zanima, kako gledate na prva dva meseca delovanja 14. slovenske vlade, v kateri ste podpredsednica in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vse od potrditve vlade v državnem zboru 13. marca 2020 sta bili soočeni z epidemijo COVID-19 … Z izrednimi razmerami torej.

PIVČEVA: Ja, res je. Pogled nazaj na prva dva meseca delovanja vlade zaznamuje soočenje s to situacijo, v kateri smo se znašli takoj po njenem imenovanju. Tako znotraj dela vlade kot znotraj posameznih resorjev smo se trudili obvladovati to situacijo. Znotraj našega resorja smo se, ko je bila razglašena epidemija, znašli v zelo pomembnem in zahtevnem obdobju, na kakšen način zagotavljati zadovoljivo in nemoteno preskrbo prebivalcev Slovenije s hrano ob upoštevanju vseh dejavnikov in nevarnosti, ki so bile v tistem trenutku na vidiku. Zelo kmalu bi se nam lahko zgodilo, da bi bil na kakršen koli način moten pretok blaga čez mejo. Kot vemo, je bila situacija v sosednji Italiji precej resna in zahtevna. Italija je začela zapirati meje. Na srečo ni prišlo do popolne zapore, saj se je ohranil pretok blaga. Če pa bi se to zgodilo, bi imela Slovenija težave, saj večino zelenjave in precej sadja uvažamo iz Italije. Začele so se motnje na domačem trgu pri preskrbi z živili, hkrati pa so se začeli pojavljati viški. Predvsem na tistih področjih, na katerih je Slovenija izrazito samopreskrbna; to je na področju govejega in perutninskega mesa, na področju mleka in mlečnih izdelkov. Prve težave so se tako začele v sektorju mleka.

DEMOKRACIJA: Ali zato, ker kmetje niso mogli izvažati mleka v Italijo?

PIVČEVA: Seveda. Moten je bil izvoz v Italijo, kar pomeni, da so se naši kmetje soočili z viški, ker pa gre za hitro pokvarljivo živilo, je bilo treba v trenutku reagirati. Ali gre pridelek v izdelek z daljšim rokom trajanja, recimo sire ali mleko v prahu, ali pa bi šel ta višek v uničenje.

Foto: iStock

Posledično so se začele tudi cenovne motnje zaradi viškov. Zapirale so se javne ustanove, šole, vrtci in vsi tisti, ki so dobavljali pridelke javnim ustanovam, so ostali brez svojega končnega prejemnika. Dobave so bile prekinjene. Takoj smo vzpostavili 24-urni klicni center, saj je bila stiska kmetov izjemno velika. To je porajalo številna vprašanja, kako reagirati, kako se spopasti s posameznimi zapletenimi situacijami. S 24-urno kontaktno točko smo skušali biti servis, s katerim smo odgovarjali na potrebe in tudi strahove.

Mogoče še ena stvar, ki se mi zdi zelo pomembna v tem obdobju. Pripravljali smo številne strategije, na kakšen način ukrepati, kolikor bi prišlo do zapore meje in bi bila motena dobava iz ene države v drugo. Slovenski potrošniki bi se v trenutku znašli v situaciji, da določenih živil ne bi bilo na policah. Predvsem bi bile motnje v prvi fazi na področju dobave rastlinskih živil − zelenjave in sadja. Zato smo imel v pripravi številne rezervne scenarije. V primeru izpada dobave iz ene države bi to dobavo vzpostavili iz druge države. Delo ekip je, brez pretiravanja, potekalo 24 ur na dan, kar se je na koncu pokazalo tudi v tem, da večjih motenj pri dobavi živil in pri stanju v kmetijstvu nismo imeli. To seveda ne pomeni, da se kmetje niso znašli v težavah, vendar menim, da situacijo uspešno rešujemo z vsemi temi zakoni, ki smo jih sprejeli.

DEMOKRACIJA: Vlada je torej v dveh mesecih izredno hitro in učinkovito pripravila dva protikoronska zakona v pomoč vsem slojem družbe in gospodarstvu. Nedvomno je bilo v to vloženo ogromno dela. Očitno je, da ste ustrezno odzvali na nastalo situacijo …

PIVČEVA: Že v okviru prvega protikoronskega zakona, ki smo se ga lotili izredno hitro, smo reševali nastalo situacijo, kar se je sedaj pokazalo kot zelo pomembno. Že na začetku smo skušali reševati motnje, izpade dohodka, tudi nekatera cenovna nesorazmerja na kmetijskih trgih ki smo kar uspešno sanirali. Seveda ni mogoče računati, da bi ves kmetijski sektor izšel popolnoma zdrav iz te situacije. Pogosto rečem, da smo doživeli veliko manj pretresov ali škode kot kakšni sektorji, ki sploh niso delovali. Je pa res, da je kmetijstvo strateško izredno pomemben sektor; mislim, da je poleg tega, da bomo imeli v času epidemije dobro delujoč zdravstveni sistem, pomembno tudi to, da bomo dovolj hrane. Torej sem še toliko bolj zadovoljna, da se je kmetijstvo izkazalo kot izjemno pomembna strateška panoga, in mislim, da so ljudje v tem času bolj občutljivi na vlogo kmeta v sistemu. V tem času smo tako sprejeli ali pa nekako ponotranjili številne pozitivne spremembe in navade, ki jih mogoče v preteklosti nismo imeli. To pomeni, da smo razvili pozitiven odnos do kmeta, da so ljudje začeli ceniti doma pridelano hrano, da smo znova začeli kupovati na kmetijah, na tržnicah. Se pravi v lokalnem krogu, kar je vsekakor tudi bolj kakovostno, bolj sveže …

DEMOKRACIJA: V pripravi je že tretji protikoronski sveženj ukrepov, ki naj bi bil bolj ciljno naravnan. Vlada naj bi ga danes (pogovarjali smo se v torek popoldne, op. a.) potrdila. Kaj želite z njim v prvi vrsti doseči? Komu vse boste s tem pomagali?

PIVČEVA: Tretji protikoronski sveženj je predvsem namenjen vnovičnemu zagonu gospodarstva. V njem seveda še korigiramo nekatere stvari iz prvih dveh svežnjev glede na to, da se ti zakoni res sprejemajo izredno hitro, ker so potrebne hitre reakcije za blaženje posledic epidemije. Se pravi, da so v tretjem svežnju (PKP3) še korekcije prvih dveh zakonov. S tem zapiramo stvari, ki so ostale odprte iz PKP1 in PKP2, predvsem pa v tretjem svežnju zelo specifično naslavljamo v veliki meri potrebe turizma in gostinstva kot enem od sektorjev, ki je doživel največji hendikep. Gre za sektor, ki je bil popolnoma zaprt. Gostinski obrati in turistični ponudniki so za dva meseca popolnoma obstali. Zato so številni ukrepi namenjeni njim.

Zelo pomemben ukrep, ki bi ga rada izpostavila, pa je bon v vrednosti 200 evrov, ki ga bodo prijeli vsi prebivalci Slovenije. Sedaj ga še dodatno korigiramo. To je ekskluzivna novica. Včeraj je bila informacija, da bodo vsi polnoletni državljani Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, prejeli bon za 200 evrov, danes pa je

bil sprejet še en popravek, da bodo vsi državljani Slovenije od rojstva do 18 let prejeli bone v vrednosti 50 evrov …

DEMOKRACIJA: Nedvomno dobra novica za družine …

PIVČEVA: Vsekakor. Se pravi, da bo to celovit družinski celovit paket, je pa res, da je ta pomoč delno sicer namenjena prebivalcem, predvsem pa turističnemu gospodarstvu. Bon bo unovčljiv samo v Sloveniji, se pravi, da bomo počitnice preživljali pri domačih ponudnikih, kar pomeni krepitev slovenskega turističnega gospodarstva, hkrati pa, ker bo mogoče s tem bonom plačati samo prenočitev, bo seveda to multiplikativni dejavnik, da bodo ljudje plačali še prehrano, športne aktivnosti in vse tisto, kar vzporedno plačujejo na počitnicah. S tem ne bomo pomagali samo tistim, ki imajo samo nastanitvene zmogljivosti, ampak vsem tistim, ki se v tistem okrožju nahajajo, gostinstvo in številne druge dejavnosti, saj bodo ljudje pri nekom bivali, pri katerem drugem pa bodo plačali še kakšno drugo storitev.

Pri tem se mi zdijo zelo pomembni ukrepi, ki so namenjeni gospodarstvu, in socialni korektivi ali pa bonitete. Mislim, da so ljudje preživljali težko obdobje, še posebej starejši prebivalci, ki so zelo ranljiva skupina, številni so ostali sami, brez pomoči, zaprti v svojih domovih. Zelo pomembno se mi zdi, da smo tem bolj izpostavljenim, hendikepiranim, socialno ogroženim skupinam namenili finančna sredstva, da so laže preživeli ta dva meseca.

DEMOKRACIJA: Ob vseh teh prizadevanjih za blažitev krize se je nedvomno pokazalo, da ste se stranke, ki ste sestavile novo vladno koalicijo, odločile prav, da ste oblikovale operativno vlado, saj bi v nasprotnem primeru imeli v času epidemije neoperativno vlado in predvolilno kampanjo …

PIVČEVA: Res je. Še danes zelo pozitivno gledam na ves tisti čas, čeprav je bil povezan tudi s številnimi očitki, ker smo vstopili v to vlado. Prepričana sem, da je v trenutku, ko je odstopil prejšnji predsednik vlade, v Sloveniji nastopila politična kriza. Ta politična kriza je nastala v izjemno težkem obdobju, ko smo bili tik pred začetkom oziroma se je že začela epidemija, čeprav je bila sicer razglašena nekoliko kasneje. Ta čas je bil neprimeren za situacijo brez vlade z več vidikov. Zaradi tega, ker je bilo treba v trenutku odločno reagirati, in zaradi tega, ker je v takih trenutkih treba presegati ideološke delitve, različne poglede in razmišljati predvsem državotvorno. Konstantno poudarjam, sedaj se mi to zdi že kot nekakšna mantra, da je v Sloveniji čas, da presežemo ideološke delitve, ki so sicer normalne. Vedno je obstajala leva in desna opcija. Čas je, da se v Sloveniji lotimo vprašanja dialoga, znova povežemo vse sile, čeprav ostajajo ideološke razlike, in se usmerimo v vsebinsko delo. Slovenijo že predolgo razdvajajo različne politične opcije in posledice tega se čutijo. Ko se vlada loti vsebinskih vprašanj, kmalu pride do njene menjave, vsebinska vprašanja pa ostajajo na mizi in v bistvu zaradi hitrih menjav vlade in zaradi fokusiranja na nekatere ideološke boje pomembna vsebinska vprašanja ostajajo odprta.

DEMOKRACIJA: Kaj konkretno imate v mislih?

PIVČEVA: V Sloveniji obstaja izjemno težka situacija na področju demografije. Slovenija je najhitreje starajoča se družba znotraj Evropske unije. Smo celo šesti na svetu, kar zadeva problematiko demografskih vprašanj, s čimer so seveda povezane številne druge vsebine; recimo zakon o dolgotrajni oskrbi, demografski sklad, ki ga odpiramo že toliko časa in bi moral zagotavljati stabilnost pokojninskega sistema. Dogovorjeno je bilo, da bomo v obdobju te vlade odprli tudi urad za demografska vprašanja, kar pomeni, da bo to kot ministrstvo brez listnice, institucija, ki bo pogledala, reševala,

demografska vprašanja od rojstva do smrti. Demografija ni samo ukvarjanje s problematiko starejših, ampak tudi medgeneracijsko povezovanje, družinska politika, šolska politika, vse, kar bi na neki način okrepilo oziroma izboljšalo našo demografsko sliko. Čas je, da odpremo vprašanje demografije, zato smo to dali tudi na koalicijsko mizo …

DEMOKRACIJA: In kakšen je odziv?

PIVČEVA: Menim, da se s tem vsi strinjajo, treba je samo stvari vsebinsko uskladiti in jih začeti zapirati.

DEMOKRACIJA: No, naj se še vrneva k oblikovanju vlade in očitkom na vaš račun. Kako odgovarjate prejšnjemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu, ki vedno znova poudarja, da ste »izdajalci«, ker ste skupaj s SMC in NSi sestavili vlado s SDS? Po njegovem »ste se prodali za položaje«.

PIVČEVA: No, ta očitek sem slišala sedaj že tolikokrat, da se mi zdi, da sem ga že prevečkrat demantirala, a ga bom še enkrat. Ne bom rekla, da te izjave obsojam, imam pa nanje kritičen pogled. Mislim, da je prejšnji predsednik vlade v trenutku, ko je odstopil, naredil precej nepremišljeno potezo. Se pravi, da odgovornost za politično nestabilnost, ki je nastala, popolnoma pripisujem njemu. Bili smo korekten koalicijski partner tudi v prejšnji vladi, a to, da se nekdo zaradi lastne kalkulacije čez noč odloči, da bo odstopil kot predsednik vlade, hkrati pa o tem ne obvesti koalicijskih partnerjev, nima strategije za naslednji korak, je najmanj, kar lahko rečem, nepošteno pričakovati, da bomo mi tej strategiji sledili.

foto matic stojs

DeSUS ni ideološka stranka, DeSUS je stranka, ki skrbi za čim boljši položaj starejše populacije, hkrati pa smo stranka, ki želimo to demografsko sliko obravnavati v celotnem spektru. Demografska vprašanja ne poznajo ideološkega razlikovanja. Mislim, da smo sredinska stranka, ki ima tako desne kot leve volivce. Želimo sodelovati v vladi, ki se vsebinsko loteva vprašanj, ki so za nas pomembna. Tukaj odločno zavračam očitke, da so ti pogovori potekali že pred padcem prejšnje vlade. Pogovarjati smo se začeli šele po padcu prejšnje vlade in ugotovili, da se pri vsebinskih vprašanjih strinjamo.

Sedaj je čas, da ta vsebinska vprašanja odpremo in se jih lotimo. Prepričana sem, da če bo vlada normalno delovala tudi naprej, potem ko smo uspešno prestali epidemijo, se bomo lahko lotili teh vprašanj in jih tudi realizirali.

DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na očitke, da je vlada v času epidemije domnevno koruptivno in nestransparentno kupovala zdravstveno zaščitno opremo? Opozicija je zaradi tega vložila interpelacijo proti ministru za gospodarske dejavnosti in tehnologijo Zdravku Počivalšku. Vlada pa je po drugi strani sprejela Poročilo o stanju, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo. Vemo, da so bile to izredne razmere in da je Slovenija v primerjavi z drugim državami, kot sedaj postaja čedalje bolj jasno, te posle dokaj uspešno izpeljala …

PIVČEVA: Že večkrat sem dejala, da imam glede tega vprašanja zelo izdelano mnenje. V trenutku, ko je bila vlada imenovana, je v Sloveniji nastala izjemo težka situacija. In vsi, ki smo bili blizu tega dogajanja, ki smo bili v situaciji, da je bilo treba pomagati tako zdravstvu kot tudi celotnemu prebivalstvu. Glede na to, da opreme, o kateri se sedaj toliko govori, ni bilo v Sloveniji, smo se zavedali, da je treba hitro ukrepati. Seveda je treba v normalnih časih upoštevati, spoštovati vsa pravila javnega naročanja, v izrednih razmerah pa to ni bilo mogoče.

Pri tem naj poudarim, da se še vedno zavzemam, da se te stvari raziščejo, in če je bilo karkoli narobe, če je prišlo do kakršnikoli namernih zlorab, naj krivci za to odgovarjajo, pri čemer ne mislim samo ministrov, ampak vse, ki so se s tem ukvarjali. V Sloveniji imamo zato pristojne institucije: policijo, Nacionalni preiskovalni urad, tožilstvo, računsko sodišče … Zdi se mi pa nepravilno, da se taka težka situacija, ko smo res skušali pomagati zdravstvenemu osebju in vsem prebivalcem, zlorablja za politično obračunavanje.

In mislim, da smo edina država v Evropi, če ne na svetu, ki se je zadeve lotila s političnimi obračuni. V tistem času smo veliko komunicirali z evropskimi in tudi drugimi državami po svetu in smo videli, da so vsi v isti situaciji. Resnično je bilo obsedno stanje in do zaščitne opreme je bilo praktično nemogoče priti. Seveda bi v normalnem obdobju upoštevali vse normative in standarde javnega naročanja kot tudi cene. Sama sem bila prevečkrat priča sestankom, na katerih smo se pogovarjali z zdravniki, ki so delali na terenu. To je bila dobesedno situacija, ko so bili zdravniki obupani, ker ustrezne opreme niso imeli. Rotili so nas, naj vsaj za dan ali dva naprej zagotovimo opremo. Kot sem že večkrat dejala, primer morajo preiskati odgovorni organi, ne more pa o tem soditi javnost ali pa mediji. Seveda lahko opozorijo na to, vsekakor pa ne morejo biti razsodniki, sodniki, saj v tem primeru razvrednotimo sistem oziroma institucije, ki so za to pristojne.

DEMOKRACIJA: No, očitno skuša opozicija z velikim delom medijev s temi očitki o domnevno spornih nabavah zaščitne opreme omajati vlado; tudi z nakupi nekaterih poslancev vladne koalicije. Podobno je z očitki, da SDS načenja ideološke teme … Kako gledate na poskuse izredno hitrega rušenja vlade?

PIVČEVA: Ah. Mislim, kot sem že prej poudarila, da smo v Sloveniji prišli do točke, ko je razdor med levo in desno politično opcijo prevelik, pri čemer ljudem počasi postaja vseeno, kdo bo vladal. Zanima jih predvsem, kaj bo ta država zanje dobrega naredila.

Ljudi ne zanimajo toliko politični boji, protesti in podobno. Ko hodim po Sloveniji in se srečujem z ljudmi, vidim, da ljudje opozarjajo, da ni bistveno, ali bo na oblasti leva ali desna opcija, ampak želijo dialog, želijo, da se ukvarjamo z vsebinami in da rešujemo konkretne probleme, kar se bo pozitivno odrazilo tudi v njihovem življenju. Upokojenci ali starejša populacija na terenu mi pravijo, da jim je čisto vseeno, kdo je na oblasti: »Dajte že sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi.« – »Poskrbite za to, da bomo imeli dovolj kapacitet v domovih za upokojence.« Se pravi, ljudi zanimajo popolnoma življenjska vprašanja.

Upam, da bomo prišli do idealne pozicije, ko bomo lahko sestavili sredinsko koalicijo, v kateri bodo dve ali tri leve stranke ter dve ali tri stranke iz desne opcije in bo med njimi zavladal dialog. Seveda ob dopuščanju, da so neke ideološke razlike dopustne. To je v evropskih demokracijah nekaj povsem normalnega. Predvsem pa je bilo naše razmišljanje ob nastanku te vlade, da presežemo ideološke razlike in sodelujemo v skupno dobro …

DEMOKRACIJA: Za zadnjo Demokracijo sem se pogovarjal s političnim analitikom, ki mi je dejal, da glede na sestavo koalicije to ni desna vlada, ampak je bolj sredinska vlada, kvečjemu rahlo desnosredinska. Očitno je, da vas skušajo nekako diskreditirati s tem, da pravijo, da ste v popolnoma desni vladi, kar pa glede na sestavo ni res …

PIVČEVA: Že ko smo stopali v to vlado, smo rekli, da gre za vlado, ki ima bolj pozicijo desne vlade, a hkrati je dejstvo, da so v tej vladi tri sredinske stranke, ki vlado vlečejo v bolj sredinsko polje. Ali pa če rečemo, da sta v tej vladi dve stranki, ki sta popolnoma sredinski, SMC in DeSUS. Morda je SMC celo bolj levosredinska. Če pogledam naše članstvo, je DeSUS tudi rahlo levosredinska stranka, čeprav še vedno prisegam na sredino. V to sredino se uvršča tudi NSi. Tako da lahko tej vladi rečemo desnosredinska vlada.

Če pa pogledamo na vsebinsko delo vlade v teh dveh mesecih, pa lahko vidimo, da smo veliko naredili in se ukvarjali z vprašanji, ki so vsebinska in ki so bila usmerjena v blaženje krize, v pomoč gospodarstvu in ljudem. Se pravi, da smo se ukvarjali z vprašanji, ki niso ideološka, ampak vsebinska, s katerimi smo reševali probleme v družbi. In tudi v prihodnje se bomo ukvarjali z vprašanji, ki bodo namenjena izboljšanju stanja v družbi, v gospodarstvu in seveda v starejši populaciji.

Če bi presegali ideološka vprašanja ali pa dopuščali, da se odpre tudi kakšno ideološko vprašanje, mislim, da bi lahko ta desnosredinska vlada in vse prihodnje levosredinske in desnosredinske vlade veliko bolje delovale.

In kar zadeva ideologije. V vsaki vladi so ideološke vsebine, naj bo desnosredinska, levosredinska ali popolnoma leva vlada. Če vsebine ne posegajo grobo v določene stvari in nikogar ne ogrožajo ali osebno žalijo, menim, da se bomo morali navaditi živeti s temi ideologijami, a hkrati poskrbeti, da bomo držali fokus, da se bomo ukvarjali z vsebinami, ki bodo koristne za ljudi in državo.

DEMOKRACIJA: Verjetno ni kakšna velika ideološka tema, če si kot politik želiš ali če rečeš, da bi bilo dobro, da bi pravosodje dobro funkcioniralo, če si kot politik želiš, da bi bil medijski prostor bolj uravnotežen …

PIVČEVA: Vsa ta vprašanja so povsem normalna in si tega v bistvu želimo vsi. Včasih tisti, ki te vsebine pripravljamo, ali tisti, ki jih beremo, znamo s kakšnim stavkom izredno dobre vsebine, teme, začiniti samo z enim neprimernim stavkom. In če pogledam odziv naših članov v stranki na kakšne ideološke teme oziroma narekovajih »ideološka« vprašanja, ki so se odpirala, če pogledamo nekoliko širše širšem, potem se vsi strinjamo, da morajo mediji delovati svobodno in nepristransko, da mora biti takšno tudi sodstvo. Seveda pa smo potem pikolovski in se obregnemo ob dva, tri stavke nekoga, pri čemer se meni zdi problematično samo to, da se morda osebna stališča objavljajo na vladnih spletnih straneh, pri čemer jasno, da živimo v demokracij in imamo različna mnenja. Je pa res, da je moteče, če tega ne izrazimo usklajeno kot koalicija skozi ustrezen vladni kanal. In to je tisto, kar ljudi iritira.

Kmetijska ministrica in predsednica stranke Desus Aleksandra Pivec (foto: Demokracija)

Nekaj normalnega je, če predstavljamo svoje strankarske poglede, ko pa predstavljamo vladne poglede, pa je dobro, da nastopamo kot usklajena ekipa. Pri tem moramo ravnati zelo senzibilno, da ne poškodujemo ali prizadenemo kakšnega od deležnikov znotraj koalicije, posledično pa tudi znotraj strankarskega sistema.

DEMOKRACIJA: Pretekli teden so mediji na veliko pisali v domnevnih razhajanjih v stranki DeSUS, o domnevnem nezadovoljstvu vašega članstva zaradi odpiranja t. i. ideoloških tem v SDS in podobno. Zaradi tega ste imeli v četrtek svet stranke DeSUS. Nekateri so pred tem pisali celo o razkolu v stranki. Kakšni so torej odnosi znotraj stranke?

PIVČEVA: Že ob vstopu v vlado smo vedeli, da bo do teh vprašanj prihajalo. Nismo ideološka, ampak interesna stranka. Stvari v naši stranki niti približno niso take, kot so jih mediji prikazovali. Na pobudo terena smo sklicali izvršni svet in svet stranke. Sklepe stranke smo sprejeli skoraj soglasno. Večino sklepov so člani obeh organov stranke izglasovali s 95- do 98-odstotno podporo. Ta rezultat je pokazal, da organi stranke popolnoma podpirajo vodstvo stranke, oba podpredsednika stranke, predsednika sveta stranke, poslansko skupino in mene kot predsednico stranke. S tem smo pokazali, da smo stabilen člen te koalicije, ki si želi dobro delati še naprej in se osredotočiti na stvari, ki so za našo stranko pomembne; to je ustanovitev demografskega sklada, urada za demografijo, se pravi ministrstva brez listnice, in sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega moramo najti ustrezna finančna sredstva.

DEMOKRACIJA: Verjamete, da boste znotraj vlade imeli podporo za te projekte? Da boste lahko naredili večje premike na tem področju? Ne nazadnje je SDS že lani predlagala ustanovitev demografskega sklada, pri čemer pa je verjetno težava, da so po novem javne finance zaradi epidemije zelo na udaru …

PIVČEVA: En predlog demografskega sklada je leta 2017 pripravil DeSUS, drugega lani SDS; menim, da ta kriza ne bo ovira, da bi nam to uspelo pripraviti in najti kompromisno rešitev. Da namenimo državno premoženje za vzdrževanje tega sklada, se pravi, da se skrbi za stabilnost pokojninskega sistema, hkrati pa poskušamo z donosom tega sklada podpreti tudi druge demografske probleme. Se pravi, da se dogovorimo, katero državno premoženje bo preneseno v demografski sklad, kdo ga bo upravljal in na kakšen način se bo to premoženje plemenitilo ter tudi usmerjalo do končne rabe. Bodisi da gre popolnoma v pokojninski sistem ali pa da se deloma že sproti uporablja za graditev bolnišnic in domov za starejše in druge demografske potrebe.

DEMOKRACIJA: Ste ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V času epidemije se je nedvomno pokazalo, kako pomembno je slovensko kmetijstvo, kako pomembna je prehranska samopreskrba …

PIVČEVA: Iz vsake težke situacije skušam potegniti pozitivne stvari. Z epidemijo se je znova pokazalo, kako pomembno je slovensko kmetijstvo in živilskopredelovalna industrija. Znova se je pokazalo, da moramo podpirati domače pridelovalce in določne sektorje kmetijstva, ki so se pokazali za potencialno šibkejše. Se pravi, da moramo povečati samopreskrbo na področju sadja in zelenjave ter področje prašičereje. Na področju sadja in zelenjave smo pripravili novo strategijo, s katero bomo spodbujali razvoj teh dveh sektorjev. Hkrati pa bomo krepili odnose med kmetom, živilskopredelovalno industrijo in trgovci. Se pravi, da bomo krepili tako horizontalne kot vertikalne odnose v tej verigi.

DEMOKRACIJA: Vemo, da so kmetje že stoletja temelj slovenskega naroda, da imajo pomembno vlogo pri ohranjanju poselitve podeželja, pri ohranjanju kulturne krajine …

PIVČEVA: To je pomemben vidik kmetijstva, na katerega moramo biti še posebej pozorni. V tem pogledu je treba posebno pozornost nameniti temu, da obdržimo prebivalstvo tudi na podeželju in da mladi vidijo ekonomske priložnosti, da ostanejo na kmetijah. Vsi se moramo potruditi, da kmetijstvo spet pridobi veljavo, kot jo je v preteklosti že imelo. In ravno v času te epidemije se je pokazalo, kako pomembni so slovenski kmetje za samopreskrbo države. Na nas pa je, da kreiramo tako kmetijsko politiko, da bodo ljudje na podeželju ostajali in ob tem imeli možnost, da uspešno kmetujejo in s tem ohranjajo kulturno krajino.

DEMOKRACIJA: In še za konec. Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljek za televizijo Nova24TV dejal: »V primeru te vlade bomo čez eno leto na predkrizni ravni, blaginja ne bo trpela.« Se strinjate z njim? Se pravi, da je vlada, v kateri aktivno sodelujete, lahko porok za hiter izhod iz krize?

PIVČEVA: Vseskozi spremljamo te stvari. Prva dva meseca epidemije smo uspešno prestali, kar kaže tudi to, da smo prvi v Evropi preklicali epidemijo. Imamo dobre rezultate. Seveda pa je treba obžalovati vsako človeško žrtev. Hkrati smo dovolj hitro reagirali z ukrepi za stabilizacijo gospodarstva in ublažitev socialne krize. Sedaj se zelo pospešeno, ciljno ukvarjamo s tem, da bomo pomagali posameznim sektorjem gospodarstva za vnovični zagon, bodisi da gre za evropska sredstva, bodisi posebna dodatna sredstva iz evropskih skladov. Bili smo dovolj hitri in učinkoviti, tako da se mora to pokazati. Računam, da se bo ta negativna gospodarska slika, ki je v tem trenutku še zelo na vidiku, že v naslednjem letu popravila. Strinjam se s tem, kar je napovedal predsednik, da bi bila lahko situacija že naslednje leto veliko boljša.

Aleksandra Pivec se je rodila marca 1972. Leta 1999 je diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je pozneje tudi doktorirala iz kemijskega inženirstva s temo optimizacije procesov vinske fermentacije. V Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Bistra Ptuj je 17 let delovala na področju načrtovanja lokalnih, regijskih in državnih strateških dokumentov, priprave, vodenja in usklajevanja nacionalnih in mednarodnih razvojnih, znanstvenoraziskovalnih in aplikativnih projektov ter povezovanja in prenosa znanj z znanstvenoraziskovalnih institucij in institucij znanja v gospodarstvo. Šest let je bila tudi direktorica institucije. Zaradi velikega števila pripravljenih in izvedenih projektov dobro pozna način dela evropskih in domačih institucij ter črpanje sredstev iz evropskih skladov. V letih 2016–2018

je bila zaposlena na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, od julija 2017 kot državna sekretarka. Pristojna je bila za področje razvoja in pomoči pri povezovanju razvojnih interesov in aktivnosti med Slovenci, ki živijo v zamejstvu in po svetu, ter matično domovino in rojaki v Sloveniji na področjih kulture, izobraževanja, gospodarstva, mladih in sodelovanja z EU. Od 13. septembra 2018, ko jo je DZ RS prvič imenoval za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vodi ta pomembni resor.

Metod Berlec/Demokracija