Dr. Olaj: Nakazuje se, da je slovenska javnost pripravljena na premislek o vlogi t. i. “civilne družbe” v času epidemije

Datum:

“Nakazuje se, da je zaradi obelodanjanj sumov zavržnih ravnanj posameznika iz Novega mesta slovenska javnost pripravljena na premislek o vlogi t. i. “civilne družbe” v času epidemije, ko je tedensko s “spontanimi” ignoriranji vzdrževanj medsebojne razdalje med ljudmi ogrožala zdravje ljudi,” se je včeraj na Twitterju na besede nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa odzval nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj. “Zgleda, da so bili “mirni bralci ustave” zgolj v počitkih med orgijami,” je namreč komentiral Hojs in dodal članek iz leta 2020, v katerem je med drugim navedeno, da je proteste podpiral tudi Dušan Smodej.

Ta vlada je izgubila legitimnost v očeh večine umetnikov v državi in ​​to se je res začelo kazati. Celotna situacija je polna negotovosti in stiske,” so ob protestih leta 2020 na portalu artforum.com povzeli besede Dušana Smodeja, o katerem mediji zadnje dni pišejo iz povsem drugega razloga. Na Instagramu se je namreč pojavil profil “proti nasilju Dušana Smodeja”, ki je poln pričevanj oseb, ki so s Smodejem doživele vse prej kot prijetno izkušnjo. Odkar je Slovenijo dodobra zatresla afera v zvezi z domnevnimi spolnimi in finančnimi zlorabami vidnega kulturnika, je zanimivo tudi to, da Smodeja kar naenkrat nihče več ne pozna, sploh ko gre za vidne politike in vidnejše predstavnike civilne družbe. Dokazi sicer kažejo nasprotno.

Aktualno medijsko obelodanjanje sumov ekscesov, ki naj bi se dogajali na določeni “sceni” aktivnih članov določene civilne družbe, postavlja ustvarjeno pozitivno javno mnenje aktivistov v dvom in njihov javni kritičen preizkus dejanske vloge v času epidemije. Javnozdravstveni problem s covidom-19 je v svetu še vedno aktualen in mogoče je sedaj čas za razmislek “civilnih družb”, predvsem pa mnenjskih vodij, da pri svojem delovanju v zadostni meri upoštevajo zdravstvena tveganja in za svoja politična sporočila poiščejo varne poti do ciljne latentne, zavedne in aktivistične javnosti. Prizanesljivost kritične javnosti namreč ni sama po sebi zagotovljena,” je nedanji generalni direktor dr. Anton Olaj svoj tvit razširil in ga umestil v aktualno dogajanje.

Varnostni napori policije so bili v javnosti žal mnogokrat nekorektno označeni kot oviranje protestov
Olaj je pojasnil, da v razviti demokratični družbi “civilna družba” prispeva k uveljavljanju legitimnih interesov ljudi. Slovenija njihovo delovanje spodbuja in omogoča udejanjanje participativne demokracije. Razumljivo je, da se v pravni državi pri tem ohranja okvir pravnega reda, čeprav so znane tudi situacije “državljanske neposlušnosti”, ki jih teorija kljub njegovi nelegalnosti šteje za legitimno obliko politično motiviranih protestnih kršitve prava. Med epidemijo se je v Slovenijo dogodilo veliko število “protikoronskih” in drugih protestov. Pandemska izčrpanost prebivalstva je k množični participaciji protestnikov še dodatno prispevala. “Želim poudariti, da zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena podpiram, je pa čas epidemije zaradi velikih zdravstvenih tveganj okoliščina, ki terja trezen razmislek. Vzdrževanje medsebojne razdalje med ljudmi je bilo zato glede na ugotovitve NIJZ potrebno,” je dejal Olaj ter pojasnil, da je naloga policije v takih situacijah zagotavljanje varnosti in aktivno spodbujanju ljudi k upoštevanju zdravstvenih ukrepov NIJZ. Ob tem je opozoril, da so bili žal varnostni napori policije v javnosti mnogokrat nekorektno označeni kot oviranje protestov, ne pa kot prizadevanje za zagotavljanje varnosti ljudi. “Spomnimo se, da je dnevno umiralo večje število ljudi in vlada je podobno kot vlade v drugih državah z različnimi ukrepi ščitila prebivalstvo,” je še spomnil nekdanji generalni direktor policije.

Še en kulturnik in protestnik Boris A. Novak (Foto: STA)

Nekateri mediji so kljub okoliščinam epidemije predvsem z nekritično naklonjenostjo poročali o množičnih javnih zbiranjih civilne družbe
Olaj je tudi spomnil, da so nekateri mediji kljub okoliščinam epidemije predvsem z nekritično naklonjenostjo poročali o množičnih javnih zbiranjih civilne družbe. V javnosti se je izoblikovalo mnenje o “spontanih” vodjih civilne družbe kot osebah, ki se brez dvoma s svojo moralnostjo borijo skupaj s “sceno”, iz katere izhajajo, proti krivicam aktualne oblasti, posamezniki pa so zato, da dokažejo svoj prav, bili pripravljeni prevzeti tudi odgovornost za kršitve predpisov. Ampak, ali je to res? Primeri “državljanske nepokorščine” so v postopkih policije po neupoštevanih opozorilih rezultirali z izrečenimi globami. V pravni državi se življenje ureja s predpisi in njihovim upoštevanjem. Odstopanje od tega pomeni korak k anarhiji, ki ne prinese rešitev družbenih problemov, ampak po Olajevih besedah vodi k brezpravju in nasilju. “V pravni državi je zato ob možnostih uporabe pravnih sredstev nekako neprepričljivo razmišljanje o aboliciji kršiteljev, še toliko bolj, če gre za mnenjske vodje civilne družbe in odkrite podpornike katere koli strankarske opcije. Menim, da se s tem ne prispeva h krepitvi pravne države,” je še poudaril dr. Olaj.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...