Doc. dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik je na novinarski konferenci povedal, da je delež hujših bolnikov večji kot v začetku epidemije, razmerje med bolniki na intenzivni negi in vsemi hospitaliziranimi zaradi koronavirusa pa je po zdravnikovih besedah trenutno okoli ena proti štiri. Angleški sev, ki pri nas v tem času prevladuje, ni samo bolj virulenten, ampak tudi povzroča nekoliko hujšo bolezen, kot jo je prejšnja različica. Zaskrbljujoče pa je tudi, da opažajo večanje skupine ljudi, ki imajo postcovidni sindrom.
doc. dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik je opozoril, da je v bolnišnicah še vedno znaten del covid bolnikov, kar jih zadržuje pri tem, da bi lahko v večjem številu obravnavali tiste bolnike, ki imajo druge bolezni. Z uspešnim cepljenjem starejših starostnih skupin se povečuje delež mlajših bolnikov. V naši bolnišnici so to bolniki od 60 do 70 let, imamo pa tudi nekaj bolnikov v starostni skupini 50-60 let. Angleški sev ni samo bolj virulenten, ampak povzroča tudi nekoliko težjo bolezen. Povzroča tudi težje prebolevanje bolezni med mlajšimi. “Opažamo večanje skupine ljudi s postcovidnim sindromom. Bolniki, ki so bolezen preboleli kot blago obliko, ne okrevajo tako kot bi bilo pričakovati oz. se še več mesecev po preboleli bolezni čutijo oslabele, tudi vonj in okus se jim ne povrneta v celoti,” je povedal Rozman. Postcovidni sindrom se pojavlja pri 10-15 % ljudeh. Po novem letu se je začelo govoriti o tem, zato je tudi za zdravnike to nova stvar. Jasne usmeritve, kako k temu pristopiti, še ni. “Običajno opravimo preiskave, ki jih tudi sicer pri slabšem dihanju oz. počutju,” je pojasnil Rozman. Glede zborovanj, je Rozman poudaril, da virus ne ve, za kaj gre, in kjer koli so ljudje zbrani v velikih skupinah na manjših površinah, sploh če niso ustrezno zaščiteni, so prenosi večji. To je lahko na protestu, nogometni tekmi ali kjerkoli drugje. Možnost prenosa je večja, če gre pri tem še za veliko navijanja, petja, tudi klicanja, govorjenja – pri tem nastane aerosol, preko katerega se lahko osebe tudi nalezejo virusa.
Včeraj so opravili 2007 testiranj, pozitivnih je bilo 398 testov (19,8 %). Hospitaliziranih je bilo 621 oseb, intenzivno nego jih je rabilo 155. Iz bolnišnice so odpustili 40 oseb, umrlo pa je petnajst bolnikov. 7-dnevno povprečje je znašalo 606 potrjenih primerov. Podatki kažejo, da se je znižalo število aktivnih okužb v državi, ki po oceni NIJZ znaša 9.252. Počasi se znižuje tudi 14-dnevna incidenca, ki je že padla pod 500 in trenutno znaša 437. 7-dnevno povprečno število okužb danes znaša 606 (včeraj 694). Število pacientov v bolnišnicah še vedno ostaja visoko. Skupaj se danes v naših bolnišnicah zdravi 621 covid pacientov (včeraj 649). Tudi postelje na intenzivni terapiji ostajajo bolj zasedene kot bi si želeli. Intenzivno terapijo skupaj potrebuje 155 covid pacientov. Včeraj je bilo v bolnišnice skupaj sprejetih 26 pacientov, dan pred tem pa kar 71, kar kaže na to, da se razmere v bolnišnicah še ne izboljšujejo. Iz bolnišnic je bilo včeraj odpuščenih 40 pacientov, dan pred tem pa 58.
Mag. Eva Grilc z NIJZ je pojasnila, da število obolelih oz. incidenca prijavljenih primerov v svetu narašča. Pandemija je še vedno aktivna. Ponekod so barve že svetlejše (Portugalska, Finska), vendar so absolutni indikatorji pandemije še vedno visoki. Število oseb, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo je v 20 državah še vedno visoko, med njimi je tudi Slovenija. Slovenija se nahaja v skupini 16 držav, kjer so trendi glede umrljivosti bolj ugodni oz. nekoliko upadajo.
mag. Eva Grilc, @NIJZ_pr: Število obolelih oz. incidenca prijavljenih primerov v svetu narašča. pic.twitter.com/FJccOBSxNF
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 28, 2021
14-dnevno število potrjenih primerov po spolu in starostnih skupinah od 14. do 27. 4. kaže, da je največje breme okužb v skupinah 35-44 let ter 45-54 let. 14-dnevno število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev pa kaže, da so v ospredju osebe stare 15-24 let. Situacija v domovih starejših občanov se je po uspešnem cepljenju precej izboljšala. Beležijo manjše število primerov novih okužb in znatno manjše število smrti. Tedensko število umrlih, pri katerih je bila okužba potrjena v 28 dneh pred smrtjo med vsemi prebivalci in oskrbovanci upada. Dnevno število umrlih, pri katerih je bila okužba potrjena v 28 dneh pred smrtjo med vsemi prebivalci in oskrbovanci je stabilno oz. v upadanju.
mag. Eva Grilc, @NIJZ_pr: V Sloveniji smo s PCR testi testirali več kot milijon oseb, s HAGT testi pa že preko dva milijona. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev Slovenije v zadnjih 14 dneh znaša 437. Po ocenah je najverjetnejši vir okužbe lokalni vir. pic.twitter.com/Hv5nehKT6E
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 28, 2021
Rozman je priznal, da je osebje v bolnišnicah zelo utrujeno in nekako naveličano tega stanja. V lanskem letu je bilo opravljeno veliko število nadur, odobreno je bilo malo dopusta. Vedeti moramo, da so v Sloveniji v medicini v večjem delu zaposlene ženske, med njimi tudi mlade matere. “Z vsemi obveznostmi, ki jih imajo doma in s turnusnim delom, ki ga opravljajo, ne morem mimo tega, da jim izrečem globoko spoštovanje in zahvalo,” je še dejal dr. Rozman.
doc. dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik: V bolnišnicah je še vedno znaten del #COVID19 bolnikov, kar nas zadržuje pri tem, da bi lahko v večjem številu obravnavali tiste bolnike, ki imajo druge bolezni. pic.twitter.com/IT5B008TU2
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 28, 2021
Rozman potrdil pojavnost ponovljene okužbe
Glede ponovljene okužbe je Rozman povedal, da so seveda že opazili, da lahko ljudje za covidom zbolijo dvakrat. Niso pa še dobili odgovora na vprašanje, ali gre za isti sev ali zgolj za neko imunsko pomanjkljivost manjšega dela ljudi, ki kljub preboleli bolezni v krajšem času ponovno zbolijo. To so sicer v preteklosti opazovali že pri domačih koronavirusnih prehladih, da je lahko na eno sezono določena oseba zbolela za več različnimi klasičnimi koronavirusnimi respiratornimi obolenji, pred prihodom SARS-CoV-2. Teh bolnikov je na srečo malo in so v manjšini, tako da za zdaj o tem ne gre govoriti kot o neke vrste pravilu. “Na drugi strani spektra pa znova zaskrbljenostjo pogledujemo proti Braziliji in izkušnji iz mesta Manaus, kjer se je izkazalo, da večina prebivalcev, ki je virus že prebolela, lahko še enkrat zboli za novim sevom. Ne gre za enoznačno vprašanje, ampak za široko polje možnosti, ki se odpirajo,” je pojasnil Rozman.
Sara Bertoncelj