Noben znanstvenik ni treba biti, da človek ve, da v Sloveniji nujno potrebujemo reforme, ki bi poenostavile postopke in izboljšale delovanje na področjih, ki otežujejo vsakdan državljank in državljanov Republike Slovenije in ki Slovenijo potiskajo nazaj in ji onemogočajo napredek. Ministri pogosto na očitke glede nedela odgovarjajo, da so pred izvedbo reform nujno potrebne raziskave in svetovanja, zaradi česar se pogosto sklepajo drage svetovalne pogodbe, ki so financirane s strani slovenskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev, vidnih rezultatov pa od njih žal ni.
Vinko Gorenak, poslanec SDS-a, je na Ministrstvo za okolje in prostor naslovil pisno poslansko vprašanje glede svetovalne pogodbe Statens Kartverk iz Norveške v višini 170 tisoč evrov, ki je bila sklenjena z namenom nudenja svetovalnih storitev pri projektu “Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav”, pri čemer ga je zanimalo, za kakšne svetovalne storitve in delo je šlo ter kdo je tisti, ki je nadziral kvaliteto opravljenega dela.
3 leta trajajoča svetovalna pogodba
Po podatkih ministrstva je bila ta konkretna svetovalna pogodba sklenjena za obdobje treh let med Geodetsko upravo Republike Slovenije, Norveško geodetsko upravo in Islandsko geodetsko upravo. Izbiro Norveške geodetske geodetske uprave so upravičili s tem, da so dejali, da ta na evropski ravni predstavlja vodilno institucijo na področju vzpostavljanja prostorske podatkovne infrastrukture in standardizacije geoprostorskih podatkov, sodelovanje Islandske geodetske uprave pa z navedbo, da naj bi ta imela vrsto izkušenj na področju spremljanja geotektonike svojega ozemlja in deformacij geodetskega referenčnega sistema.
Partnerja sta med drugim sodelovala na delavnicah, konferencah in strokovno-tehničnih obiskih
Med storitvami, ki sta jih partnerja izvajala za svetovalno pogodbo v znesku 170 tisoč evrov, so bile: udeležba na delavnicah, medsebojni strokovno-tehnični obiski, izvedba strokovnih in tehničnih rešitev, sodelovanje na konferencah, izmenjava tehničnih rešitev, mnenj in znanj med projektno skupino, Geodetskim inštitutom Slovenije, Oddelkom za geodezijo Univerze v Ljubljani na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG).
Nekatera vprašanja so bila po besedah ministrstva obravnavana tudi preko elektronske pošte, v okviru svetovalne pogodbe pa so bili poleg stroškov za izvajanje svetovalnih storitev vključeni tudi potni in namestitveni stroški.
Nadzor je bil v glavnem v rokah ožje projektne skupine
Na vprašanje Gorenaka glede nadzora kakovosti opravljenega dela je ministrica Irena Majcen odgovorila, da so tega izvajali člani ožje projektne skupine, na področjih, ki so bila strokovno bolj zahtevna, pa sta sodelovala tudi Oddelek za geodezijo UL FGG in Geodetski inštitut Slovenije. Zunanji neodvisni revizorji pa naj bi bili tisti, ki so bdeli nad presojanjem upravičenosti in potrjevali višine izdatkov za opravljeno delo, ki so ga izvajali tuji partnerji.
Po prepričanju ministrstva naj bi predstavniki norveške in islandske geodetske uprave pomembno pripomogli k strokovnosti rešitev, zagotovili pravilne in dobre nasvete in usmeritve, ki so bile oblikovane na podlagi lastnih izkušenj, dobrega poznavanja priporočil mednarodnih organizacij in podobnih dejavnosti, ki se izvajajo na evropski celini. Vsekakor pa se pri sklenitvi svetovalnih pogodb vedno poraja vprašanje glede tega, ali je svetovalna pogodba res upravičila vložen denar ali ne, kajti ocena v obliki “pomembno pripomogla” in “pravilni in dobri nasveti” vsebujejo elemente subjektivnosti. Glede na slabe izkušnje lahko v dobro državljank in državljanov upamo, da je bila svetovalna pogodba v tolikšnem znesku res upravičena pri izvajanju projekta “Posodobitve prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav”.
N. Ž.