Društvo Slovenski Tigr je 13. maja pripravil spominsko slovesnost ob kapelici in spomeniku na Mali gori pri Ribnici. Proslava je bila posvečena spominu na prvi spopad z okupatorjem, v času okupacije, na slovenskem ozemlju 13. maja 1941. Soorganizatorja prireditve sta bil tudi aktivni državljan Vili Kovačič, sicer predsednik društva in Vitomir Gros, poslanec osamosvojitvenega parlamenta.
Predsednik društva Slovenski Tigr Vili Kovačič, je ob tej priložnosti, nekaj besed namenil zgodovinskemu ozadju praznika. Gre za besedilo iz pisma, ki ga je namenil načelniku generalštaba Slovenske vojske: “Kot že več let doslej, društvo Slovenski TIGR 13. maja vsako leto, letos pa že šestič zapored, organizira spominsko slovesnost v spomin na prvi spopad z okupatorjem na slovenskem ozemlju. Gre za spopad treh Tigrovcev z italijanskim okupatorjem v gozdni koči na Mali gori pri Ribnici 13. maja 1941.” Kot je še dejal, je dogodek nacionalnega in državotvornega pomena, zato so ga želeli počastiti tudi s prisotnostjo pripadnikov Slovenske vojske, ki ga med drugim dogodek zaznamujejo s polaganjem venca pa tudi častnim vodom in komorno zasedbo godbe na pihala Slovenske vojske. Kot še poudarja Kovačič gre za Tigrovski odpor, ki je nacionalnega pomena, zato lahko Slovence le združuje, ne pa tudi razdvaja.
Poslanec osamosvojitvenega parlamenta Vitomir Gros pa je ob tem pripravil nekaj gradiva o lažnem “Dnevu upora proti okupatorju”, ki ga uradno praznujemo 27. aprila, kolaboraciji komunizma z nacizmom, Protiimperialistični fronti in Tigru itd.: “Spregovoril bom kot sin odpornika proti nacizmu in fašizmu, ki kot nekomunist ni priznaval komunističnega izključevanja pravice do odpora nekomunistom. In končno bom spregovoril kot član Združenih ob lipi sprave, ki zagovarjamo spravo med še vedno sprtimi deli slovenskega naroda, vendar na temelju zgodovinske resnice, priznanja grehov in zločinov, kesanja za storjene zločine in odpuščanja eden drugemu, da se medvojna in povojna tragedija ne ponovi nikoli več. Zato sem moj današnji prispevek naslovil: PRAVI “DAN UPORA PROTI OKUPATORJU”.
27. april je dan kolaboracije komunizma z nacizmom
Ob tej priložnosti se je Gros spraševal tudi o resnični teži praznika, ki ga praznujemo 27. aprila. Po njegovem prepričanju gre za dan sodelovanja z okupatorjem, saj je dan slavljenja Hitlerjevega prihoda 26. aprila 1941 v Maribor. Je tudi dan slavljenja Hitlerjeve izjave “Naredite mi to deželo zopet nemško!”. Je tudi dan proslavljanja ustanovitve Protiimperialistične fronte, ki je bila dejansko ustanovljena 26. aprila 1941 in ne 27. aprila 1941. “Je dan slavljenja zaveze PIF odporu proti zmagovalcem Druge svetovne vojne, po komunistični domnevi “imperialistom” Angležem, Američanom, Francozom in njihovim zaveznikom, torej tudi proti svoji tedanji domovini Jugoslaviji.” Po mnenju Grosa je tudi dan slavljenja rojstnega dne Adolfa Hitlerja (20. april 1889).
Je tudi dan slavljenja nacifašistične okupacije naše domovine in slavljenje dvoletnega vojnega zavezništva nacifašistov in komunistov (tako jugoslovanskih kot tudi slovenskih). Potemtakem gre za slavljenje zavezništva zločincev Hitlerja, Josipa Stalina in Josipa Broza Tita. “27. april je torej sramotni praznik sodelovanja z okupatorjem, dan kolaboracije komunizma, tudi slovenskega, z nacizmom (nacionalsocializmom). 76 let po koncu 2. svetovne vojne ta sramotni pakt oziroma kolaboracijo, praznujemo kot edini na celem svetu le še mi, Slovenci!” Zgoraj navedeno je bilo po Grosovem prepričanju nujno potrebno zapisati, da bi lažje razumeli, kakšna neumnost je bila pred 30 leti sprejeta v slovenski skupščini v zvezi z državnimi prazniki.
“Tedaj se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom slovenskega komunizma. V zameno za določitev državnega praznika za Binkošti, ki je tako ali tako vedno v nedeljo, je ta del Demosa ob glasovanju pristal, da je kot slovenski državni praznik, ostal tudi zlagani, v času komunizma na čuden način določen praznik na dan 27. april, kot Dan upora proti okupatorju.” Poslanci so sicer že tedaj vedeli za predlog, da bi kot Dan upora proti okupatorju razglasili 13. maj. Obrazložen predlog so namreč tudi sprejeli. Obenem so bila tudi jasno navedena vsa dejstva, ki nasprotujejo slavljenju 27. aprila kot državnega praznika, obenem pa tudi pomen domoljubnega boja Tigra ter prvi oboroženi spopad njenih članov s fašističnim okupatorjem, ki se je zgodil na že omenjeni majski dan na območju Male gore pri Ribnici.
V splošnem je šlo za prvi oboroženi spopad z okupatorji na Slovenskem, potem ko je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. V boju je padel Tigrov poveljnik Danilo Zelen, fašisti pa so ranili in zajeli Ferda Kravanjo. medtem ko je že vklenjenemu Antonu Majniku uspelo pobegniti. V obdobju komunistične Jugoslavije je bil Tigr krivično prezrt ali celo obravnavan kot teroristična organizacija. Tigrovce so komunisti uničevali, njihove zasluge pa si prilaščali. Nekateri slovenski poslanci (vključno z Grosom) so zato skušali prekiniti sramotno praznovanje kolaboracije nacifašizma s komunizmom. “Ni nam uspelo, duh pakta Ribbentrop – Molotov je bil še vedno vsajen v slovenskih glavah, ne le partijskih!”.
Domen Mezeg