Spremembe družinskega zakonika so že nekaj let sila vroča tematika, ki v nekajmesečnih intervalih dobiva svoja vrelišča in se nahaja v središču pozornosti tako medijev kot tudi debat in polemik na tem področju, ki jih organizirajo različne družbene skupine. V ospredju teh polemik se največkrat znajdejo definicija zakonske zveze in pravice do posvojitve otrok.
Včeraj je potekal strokovni posvet o predlogu družinskega zakonika, in sicer na Brdu pri Kranju.
Organizatorji srečanja ministri
Avtorja omenjenega srečanja sta Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za pravosodje. Gre za drugi tovrstni posvet v že omenjenem kraju, na katerem se je razpravljalo o predlogu družinskega zakonika, ki ga je sicer pripravilo ministrstvo za delo in je bil do 1. septembra v javni razpravi.
Ste morda spregledali: Izpovedi slovenskih očetov v boju s CSD, sodstvom in Anjo Kopač Mrak
Anja Kopač Mrak menda naklonjena najboljšim rešitvam
Posvet je bil namenjen predvsem iskanju ustreznih rešitev glede ureditve problema posvojitev in ureditve razmerij po razvezi. Ministrstvo za delo je ta posvet organiziralo po trimesečni javni razpravi o predlogu družinskega zakonika. Že omenjena ministrica v zvezi s tem navaja tudi morebitno uvedbo možnosti odprtih posvojitev.
Temačne sile ministrice Kopačeve
Mnogi so mnenja, da so prizadevanja Mrakove in mreže njenih pomagačev zelo škodljiva za otroke, še zlasti za dečke. Šlo naj bi za to, da feministični lobi, ki mu omenjena ministrica pripada, močno posega v delovanje CSD-jev in slovenskega sodstva, njegov namen pa je predvsem okrniti vlogo očetov v vzgoji otrok. Kot največjo težavo se navaja težavo na področju urejanja skrbništva in stikov z otroki s strani očetov, ki živijo ločeno od svojih nekdanjih partnerk, saj pri slednjih njihovi skupni otroci tudi prebivajo.
Krivdo za nastalo situacijo se pripisuje še zlasti centrom za socialno delo pa tudi sodiščem, ki pri urejanju skrbništva nad otroki dajejo prednost še zlasti ženski populaciji, medtem ko zahteve s strani moških (tudi tiste utemeljene) dosledno zavračajo. Pričevanje nekega očeta se glasi: “Grozno je, sprašujem se, kako dolgo bom še zdržal. Na centru za socialno delo ves čas podpirajo samo zgodbo partnerke, na moja opozorila, da otroke zanemarja in v njih vidi le denar, pa se sploh ne odzivajo. Podobno je na sodišču,” se jezi obupani P. L. Tudi predlog novega družinskega zakonika naj bi bil plod prizadevanj omenjene ministrice in njenih zloglasnih pomagalk.
“Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!”
O nastali situaciji pa znani psihoanalitik Vodeb pravi sledeče: “Ženske se nezavedno vživljajo v ženske oz. matere, ki so vpete v ločitvene oz. sodne primere in na ta način kontaminirajo mnoge razsodbe. Ženske znajo biti pogosto pristranske, ker navadno ne dosežejo postkonvencionalne stopnje moralnega razsojanja, kot bi rekel Lawrence Kohlberg. Pogosto jih spotika lastno sočutje.”
D. M.