Državna sekretarka Ribičeva odločno zavrnila vse očitke: Domovi za ostarele niso “nevarni” za stanovalce, svojci nam zaupajo

Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mateja Ribič. Foto: ArhivNova24TV.

“Ministrstvo za delo je domove še posebej opozorilo, da se je potrebno teh navodil s strani zdravstvene stroke nujno držati, da je to zelo pomembno.” je v včerajšnji oddaji Tema dneva v pogovoru z Lukom Svetinom dejala državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, ki je odgovarjala na očitke, da za starostnike v domovih za ostarele ni ustrezno in varno poskrbljeno. Med drugim je Ribičeva še dejala, da so na Ministrstvu sprejeli ustrezne preventivne ukrepe. Del teh ažurnih ukrepov so že predstavili in še nameravajo predstaviti v okviru videokonferenc, katerih namen je javnosti sporočiti, da epidemija predstavlja zdravstveni problem. Pogovor z Matejo Ribič si lahko pogledate v drugem delu oddaje. 

V oddaji Tema dneva, ki jo je vodil Luka Svetina, je bilo uvodoma rečeno, da je neuradno tri četrtine od dobrih 60 umrlih za COVID-19 pri nas, oskrbovancev domov za starejše. Skupnost socialnih zavodov Slovenije ob tem trdi, da domovi nimajo vseh pogojev za učinkovito osamitev in oskrbo bolnih, da nimajo ustrezno usposobljenega kadra, niti opreme, pa vendar postajajo zasilne ustanove za oskrbo bolnikov s COVID-om-19. Skupnost je zahtevala takojšnjo premestitev starostnikov s COVID-19 iz domov za starejše. Minister za delo Janez Cigler Kralj je očitke nemudoma zanikal. Po njegovem mnenju v 90 odstotkih domov za ostarele nihče od oskrbovancev ali zaposlenih v domovih ni okužen z novim virusom. Obenem minister še pravi, da je za oskrbovance ustrezno poskrbljeno.

Državna sekretarka na Ministrstvu za delo Mateja Ribič je v oddaji dejala, da so na Ministrstvu sprejeli ustrezne preventivne ukrepe. Del teh ažurnih ukrepov so in bodo predstavili tudi v okviru videokonferenc, katerih namen je javnosti sporočiti, da epidemija predstavlja zdravstveni problem. Domovi za starejše sicer sodijo pod Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar so vezani predvsem na navodila, ki jih podajata Ministrstvo za zdravje in Inštitut za nacionalno zdravje.

“Ministrstvo za delo je domove še posebej opozorilo, da se je potrebno teh navodil s strani zdravstvene stroke nujno držati, da je to zelo pomembno.” Prav s tem namenom so, po mnenju Ribičeve, v preteklem tednu tudi uvedli videokonference, kjer imajo vsi direktorji možnost povedati, svoje mnenje, kjer se izmenjujejo stališča, kjer se jih povpraša o težavah v zvezi z izvajanjem teh ukrepov in kjer jih želijo predvsem slišati, kakšne težave imajo in nato identificirati težave ter jim pomagati.

Na začetku je bila zaščitna oprema problem celotne države, sedaj domovi imajo to opremo

Te videokonference (doslej je bila le ena), so številni direktorji in direktorice zelo pozitivno sprejeli. “Veselimo se, da bodo te konference potekale enkrat tedensko in menimo, da bo to pripomoglo k preprečevanju vnosa okužbe COVID-19 v domove za starejše oziroma tam kjer okužba že je prisotna, da bo to vsaj malo prispevalo k preprečitvi širjenja te okužbe.” v nadaljevanju pravi Ribičeva.

Na vprašanje kako komentira navedbe socialnih zavodov v Sloveniji, da tudi delavci niso ustrezno zaščiteni, pa je odvrnila, da po njihovih podatkih in po podatkih, ki so jih prejeli v času prve videokonference in tudi po videokonferenci, domovi za starejše imajo ustrezno zaščitno opremo. “Res je, da je bila na začetku zaščitna oprema problem, vendar to je bil problem na ravni celotne države.” Zdaj lahko rečejo, da domovi imajo ustrezno zaščitno opremo, in da je na tem področju poskrbljeno za varnost.

Koliko je v domovih za ostarele umrlih za COVID-om-19 trenutno še ni znano

V oddaji so bili izpostavljeni tudi očitki, da se Slovencem in Slovenkam prikriva povprečno starost teh, ki umrejo za COVIDO-om-19, in da je včeraj vladni govorec Jelko Kacin takšne kritike označil za nepravične in za neutemeljene, na kar je Ribičeva izrazila prepričanje, da je o številkah danes težko govoriti. Ve pa se, da je v velikih domovih za starejše povprečna starost vseh stanovalcev med 84 do 87 let.

Iz tega je po njenem mnenju mogoče sklepati kakšna je povprečna starost stanovalcev, ki so umrli zaradi COVIDA-19. “Ne vodimo pa neke posebne statistike in tudi domovi zaenkrat še ne vodijo posebne statistike.” O starosti teh stanovalcev, umrlih za COVID-om-19, se bo po koncu epidemije, ko bo čas, tudi naredila statistika.

Izoliranost številnim starostnikom povzroča trpljenje, kar se skuša omiliti s tehnologijo

Ribičeva pravi, da so se številni starostniki zaradi izoliranosti od svojih družinskih članov znašli v stiski, na pomoč pa je priskočil tudi Telekom Slovenije. Po njenem mnenju je bil odziv v domovih zelo pozitiven, saj se je več kot 70 teh domov odločilo za sprejem brezplačnih mobilnih telefonov. Vsak dom je tako prejel po tri kose. “Več kot 70 domov je te telefone sprejelo in jih tudi uporabljajo, zato da lahko zaposleni omogočajo stanovalcem redni stik s svojimi svojci, preko video klicov, preko videokonferenc, ali pa samo preko navadnih klicev.” še meni Ribičeva.

Na vprašanje, česa se prebivalci ustanov ta trenutek najbolj bojijo, je odvrnila, da se na Ministrstvu za delo zavedajo, da so tudi stiske zaposlenih izredno velike. “Kolikor smo se pogovarjali z zaposlenimi je velika stiska že zjutraj, ko pridejo v službo, ker vsak dan preverjajo ali ima kakšen stanovalec znake okužbe, ali ima povišano temperaturo, ali ga peče grlo, ali kašlja.” Obenem navaja, da so velike stiske, če odkrijejo sum na COVID-19, pri kakšnem stanovalcu, in da pokličejo mobilno enoto, da vzame bris. Tiste tri ure, ko morajo čakati na rezultate, so vlečejo v neskončnost.

Foto: Nova24TV

Iz tega razloga je Ministrstvo za delo podprlo tudi projekt med T2-jem in Imago društvom Slovenije, kjer so se terapevti v tem društvu ponudili, da bodo svetovali, nudili psihosocialno pomoč zaposlenim v domovih. Ribičeva verjame, da bo ta projekt kmalu stekel, predvideva da že v naslednjem tednu, in da se bodo lahko zaposleni te pomoči tudi posluževali.

“Za stanovalce je najbolje poskrbljeno v domu” je prepričana Ribičeva 

Na vprašanje, ali navkljub kritikam, ki jih je bilo Ministrstvo deležno, svojci ne zaupajo domovom za ostarele, odgovarja, da po mnenju Ministrstva svojci zaupajo v delo zaposlenih v domovih za ostarele in v vodstvo samih domov. “Nekaj deset stanovalcev oziroma svojcev se je odločilo, da vzame svoje svojce domov.” Vendar je ob tem poudarila, da je njihovo Ministrstvo to samo ponudilo kot možnost in da to nikakor ni bil uradni poziv vlade, da naj to naredijo.

“Za stanovalce je najbolje poskrbljeno v domu, tako iz zdravstvenega vidika, kot tudi iz vidika oskrbe.” Ob tem je poudarila, da so domovi za starejše njihovi domovi, saj oni tam živijo, svojci pa naj se tega lotijo, z vso skrbnostjo in tudi zavedanjem, da stanovalca v času epidemije ne bo možno pripeljati nazaj v dom.

Novinar in voditelj Teme dneva, Luka Svetina. Foto: Nova24TV.

S pokojninami in socialnimi transferji sedaj v času korona krize ni nikakršnih problemov

Na vprašanje kako je s pokojninami in socialnimi transferji sedaj v času korona krize in ali prihaja do kakšnih zamud pri izplačilu, pa je dejala, da se vsa izplačila odvijajo po planu in se tudi bodo. “Problemov v zvezi s tem ni.”

V pripravi je tudi t.i. paket Korona 2. Kar nekaj predlogov je dalo tudi Ministrstvo za delo, o čemer je že govoril minister Janez Cigler Kralj. Tudi Nova Slovenija se je odzvala na spletu. S tem paketom se želi vključiti nadomestilo za brezposelne, ki zaposlitev izgubijo v času krize, družine otrok s posebnimi potrebami, izredne študente, brezposelne, invalide, ki naj bi bili vsi upravičeni do kriznega dodatka. Ob tem je Ribičeva poudarila, da je bilo že v prvem koronapaketu poskrbljeno za več kot en milijon ljudi v Sloveniji.

“Ministrstvo se zaveda in vlada se zaveda, da so bile določene ranljive skupine v prvem paketu izpuščene.” je še pristavila. Vsi se trudijo, proučujejo in usklajujejo, kako navedene ranljive skupine vključiti v koronapaket 2. V skladu z danimi usmeritvami se bo drugi korona paket obravnaval v dveh delih. Prvi del naj bi bil namenjen popravkom koronapaketa 1, drugi del pa naj bi bil namenjen spodbujanju gospodarstva. Za konec je še poudarila, da ne razpolaga s podatkom, da bi bile kjerkoli težave z izplačili s strani njihovega Ministrstva.

Domen Mezeg