Pred volitvami v državni zbor so dominantni mediji več ali manj v celoti zamolčali realno stanje glede trenutnega števila ilegalnih migrantov. SDS je bila praktično edina politična stranka, ki je na ta problem opozarjala pred volitvami in opozarja še danes.
Pa pustimo to in preidimo na realno zgodbo večjega slovenskega kmeta A. F. iz Savinjske doline. Mož se ukvarja s kmetijstvom in ima okoli 140 krav, poleg tega pa se ukvarja še s predelavo bioenergetske mase. Na kmetiji je ogromno dela in jasno je, da tega dela v okviru družine sam že zdavnaj ne zmore več. Iskanje delavcev doma v Sloveniji je zanj brezplodno, nekaj podobnega je iskanje delavcev v državah nekdanje Jugoslavije. Kljub večkratnim poskusom iskanja delavcev je bil A. F. neuspešen.
Je pa A. F. dober znanec mojega kolega Antona Travnerja, nekdanjega visokega policijskega uradnika, iz časa vstopanja Slovenije v schengen. Beseda je dala besedo in moj kolega je prišel na idejo, da naj A. F. preprosto najame dva begunca (prosilca za azil). Vseeno mi je, sta bela ali črna ali kaj vmes, le da bosta delala, je dejal A. F. Moj dober prijatelj pa je stopil v stik s Slovensko filantropijo, ki se ukvarja tudi z begunci oziroma prosilci za azil. Poklical jih je in povedal, da išče dva delavca, ki bi bila pripravljena delati na kmetiji, seveda za plačilo, ter brezplačno stanovanje in prehrano. Navdušeni so bili in pogovori so stekli. Kmalu sta se na domačiji A. F. pojavila dva prosilca za azil v spremstvu predstavnika Slovenske filantropije. A. F. jima je povedal, kakšno je delo na kmetiji, da bosta delala po osem ur na dan, da bosta dobila 600 evrov neto plače ter seveda brezplačno stanovanje in hrano. Pokazal jima je tudi prav na novo preurejeno stanovanje, kjer naj bi bivala.
Lepa in dobra zgodba vse do tu, od tukaj dalje pa ne več. Prvi prosilec za azil je takoj povedal, da ga ponudba ne zanima, drugi pa je dejal, da se bo odločil v enem dnevu in svojo odločitev sporočil. Ja seveda, uganili ste, odločil se je, da ponudbe ne bo sprejel. Pa naj mi še kdo pripoveduje pravljice o “ubogih beguncih” – ne, hvala.