Korošci tostran meje pozorno spremljamo dogajanje na Koroškem onstran meje. Ločil nas je plebiscit, vendar so kultura, identiteta, značaj in tudi jezik ostali skupni. Naše narečje se z nekaterimi razlikami prepleta z narečjem Slovencev onstran meje, in to je veliko bogastvo. Trstenjakova in Ringlova knjiga O koroški duši je za naše spoznavanje nujno branje.
Impotentnost slovenske politike
V slovenskem parlamentu imata dve delovni telesi danes na dnevnem redu točko z naslovom “Problematika ukinitve slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem”. Naslov te edine točke skupne seje Odbora za zunanjo politiko in Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je alarmanten, in danes bi morale biti ulice Ljubljane polne ljudi, ki bi protestirali. To se ne bo zgodilo, ker so tisti, ki sicer organizirajo proteste, zdaj poslanci. Toda – kot gradivo za to sejo, ki jo je predlagala Nova Slovenija, je obrazložitev za sklic omejena na eno tipkano stran, kot parlamentarno gradivo pa je priloženo eno samo besedilo, ki je bilo objavljeno na spletnem portalu MMC. Nič od vladnega ali drugega gradiva, le spletni članek. To kaže zgolj in samo na to, da se slovenski parlament in vlada povsem brezbrižno lotevata manjšinskega vprašanja. Komisija za odnose za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi Desusov poslanec Ivan Hršak, je imela v dveh letih in pol mandata skupaj dve (!) redni seji, današnja nujna in še to skupna seja z Odborom za zunanjo politiko pa je šele osma po vrsti. Odbor za zadeve EU se je, na primer, v tem mandatu sestal na 119 rednih sejah, Komisija za nadzor javnih financ je imela 42 rednih in 22 nujnih sej itd. Številni poznavalci pravijo, da tako brezbrižnega odnosa do manjšine v času samostojne Slovenije tako na parlamentarni kot izvršilni ravni še ni bilo. Ob tako impotentni aktualni slovenski politiki, ki so jo seveda takoj zaznale tudi politične stranke na avstrijskem Koroškem ter spoznale pravi čas za ustavni manever, lahko pride na mizo tudi takšen osnutek spremembe ustave, kot je zdaj v obravnavi v deželi Koroški.
Šokantno je, da bodo danes poslanci o tako pomembni temi razpravljali le na osnovi predloženega gradiva enega samega novinarskega članka. Med predlaganim gradivom ni niti osnutka spremembe deželne ustave, to je, kaj je ta ustava določala do sedaj in kaj bi v prihodnje. Ob takšnem političnem amaterizmu ali diletantizmu ne moremo pričakovati resne razprave in konkretnih sklepov, za delovni prevod tega, o čemer bodo danes večinoma na pamet razpravljali v slovenskem parlamentu, smo poskrbeli sami.
Rešitev: slovensko diplomacijo naj vodi avstrijski državljan
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je eden od najbolj anemičnih in hkrati anonimnih osebkov v paleti dosedanjih ministrov samostojne Slovenije, seveda ni format ministra, ki bi ga onstran meje jemali resno. Skupaj z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, oba sta člana upokojenske stranke, ne dajeta upanja in kredibilnosti za pogovore z Avstrijci. V igri pa je veliko več kot borba za politično preživetje in regres upokojencev. Očitno izgubljamo tako v Piranskem zalivu kot tudi na avstrijskem Koroškem, vse z nepopravljivimi posledicami za prihodnost Slovenije in slovenskega naroda, ki živi zunaj meja Republike Slovenije.
Rešitev bi bila, če bi slovensko diplomacijo vodil avstrijski državljan. Dr. Valentin Inzko je najbolj viden predstavnik slovenske manjšine in kot visok predstavnik za Bosno in Hercegovino tačas tudi tisti diplomat slovenskega rodu, ki v svetovni diplomaciji zaseda najvišje mesto. Inzko o zadnjem dogajanju glede slovenskega jezika pravi: “Prvi deželni jezik na tem področju je bila stara slovenščina v Karantaniji. V stari slovenščini je vse do leta 1414 potekalo ustoličevanje knezov. Slovenščina je bila uradni jezik celo v Avstro-Ogrski monarhiji, do leta 1918 je bila namreč uradni jezik in drugi jezik dežele. Zdaj pa bo to nemščina. To je popolnoma nesprejemljivo.”
S predlaganimi sklepi parlament le meša meglo
Za današnjo skupno sejo so predlagani sklepi, da se predlaga analiza koroške deželne ustave in njene skladnosti z ADP, poročilo o stanju avtohtone narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, kar bi vlada in parlament morala spremljati že brez posebnega sklepa, ter analiza položaja nemško govoreče skupnosti na Južnem Tirolskem in slovenske na Koroškem.
Presenetljivo, da se ni pojavil denimo še predlog za ustanovitev kakšne posebne komisije; v tem primeru bi se lahko še bolj izogibali reševanju problema in odgovornosti ter mešali ljubljansko meglo. Tudi na Pliberškem polju je pogosto gosta megla, vendar se skozi njo dlje in boljše vidi.
Jon Petek, e-Koroška