Minister Tomaž Gantar je na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju napovedal, da bodo do konca tega ali začetka naslednjega meseca pripravili osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi za obravnavo v koaliciji in ga dali v javno razpravo. Po ugotovitvah imamo tako v Sloveniji največji delež starostnikov v domovih za ostarele, a smo v zadnjih letih preveč zanemarjali področje dolgotrajne oskrbe na domu. Vsi udeleženci posveta dajejo zakonu velik pomen, kot ključen izziv pa so izpostavili financiranje.
Demografska slika v Sloveniji postaja vse bolj problematična, kar se odraža predvsem v pokojninskem sistemu in pri dolgotrajni oskrbi starejših. Zato so se danes v uradu predsednika republike zbrali predstavniki politike in organizacij, ki so povezane s starejšimi in se seznanili z osnutkom zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi starejšim omogočil varno, dejavno in dostojno preživljanje starosti. Pomembnost področja je poudaril tudi sam predsednik države Borut Pahor, ki je na začetku razprave izrazil željo po kritičnem vrednotenju samega zakona, kjer sta najbolj pomembna vir financiranja in opredelitev storitev, kajti v naslednjih letih nas čaka porast deleža starejših od 65 let.
Zdravstveni minister Tomaž Gantar še ni razkril osnutka v pripravi, saj ga želi pripraviti do te točke, da bodo lahko o njem razpravljali v koaliciji in bo na voljo dva meseca za javno razpravo, po načrtu pa bi ga lahko septembra že obravnavali v vladi in nato v državnem zboru. Pri pripravi zakona se srečujejo z izzivi, ki so predvsem organizacijske narave ter višino in viri sredstev, seznam pravic kot takih pa ne dela težav. Poudarja pa, da so v preteklosti več pozornosti namenili domski oskrbi, kjer smo v primerjavi z evropskimi državami nad povprečjem po številu oskrbovancev, a so žal premalo pozornosti namenili oskrbi starejših na domu, s čimer se strinja tudi evropska poslanka Romana Tomc. A po besedah ministra za finance Andreja Širclja na prosto posteljo v DSO čaka več tisoč ljudi in od leta 2004 niso zgradili nobenega novega doma za starejše. Pri pripravi zakona se tako pojavlja še ogromno vprašanj, ki so vezana na dovoljenja in koncesije na institucionalnem nivoju, vlogo lokalnih skupnosti, vir javnih sredstev, prispevne stopnje in zavarovanja ter demografski sklad.
.@RomanaTomc: "Ureditev #dolgotrajnaoskrba je stvar najširšega družbenega dogovora. Da zakona še nimamo, je posledica dolgoletnega izogibanja realnim vprašanjem, med katerimi sta ključna obseg storitev in njihovo financiranje." #posvetpripredsedniku pic.twitter.com/NoyVpFqSrf
— Andreja Prodan (@andrejapintar1) June 10, 2020
Minister pristojen za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj, se je zavzel za spoštovanje načela ne-poseganja v obstoječe pravice. Želi si, da bi bilo financiranje dolgotrajne oskrbe stabilno in povezano z iskanjem novih javnih virov in ne samo iz proračunskega financiranja ali zasebnih virov. Podobno je potrdila tudi predsednica SAB, Alenka Bratušek, ki pravi, da je zakon že vnaprej obsojen na propad, če ne bodo zagotovili dodatnih proračunskih sredstev in se bodo gibali v obstoječem finančnem okviru. Po mnenju predsednice bi morali tako uvesti novo dajatev, ki bi jo moral prispevati vsak. S to trditvijo se strinja tudi predsednik Levice Luka Mesec, ki pravi, da imajo države z urejenim sistemom dolgotrajne oskrbe urejen poseben prispevek.
Finančni minister Šircelj se je zavzel za stabilna sredstva, ki bodo namenjena za dolgotrajno oskrbo in sicer v obeh vidikih, kot javno kot tudi zasebno, saj se mu zdi pomembno, da državljani mislijo na prihodnost. Kot še dodaja bi morale biti storitve in njihov obseg točno določena, kajti le tako lahko določijo potrebna sredstva. S tem namenom bodo v prihodnje analizirali vse prihodke, s čimer bodo ugotavljali njihovo strukturo, da bodo lahko posledično prilagodili porabo denarja. Kot še pravi, zaenkrat ne bi hitel z uvedbo novega davka ali prispevka, dokler se ne ve, koliko sredstev bodo potrebovali in čemu bodo namenjena. S trditvijo o ključnem pomenu dolgoročnega finančnega načrta se je strinjal tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Marjan Sušelj, ki pravi, da je v zdravstvu že sedaj premalo finančnih in kadrovskih virov.
.@ASircelj: "Prosto posteljo čaka več tisoč ljudi, že od leta 2004 pa država ni zgradila novega doma za starejše. Porabo denarja je potrebno prilagoditi. Finance se bodo prilagodile vsebini!" #posvet #predsednikRS #dolgotrajnaoskrba pic.twitter.com/dyxt9eYhKq
— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) June 10, 2020
Vsi udeleženci se strinjajo, da je skrajni čas za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, saj je Slovenija ena redkih držav, ki sistema dolgotrajne oskrbe nima urejenega celostno z zakonom. Sprejeti zakon zagotovo za vse ne bo idealen, a bodo poskusili priti do konstruktivne rešitve, ki bo boljša od tistega kar imamo danes. Ker so prisotni opozorili, da se bliža poletje, se je Gantar odločil, da bo dopustil možnost podaljšanja javne razprave.
Predsednica Srebrne niti – Združenja za dostojno starost Biserka Marolt Meden je poudarila, da starejši potrebujejo integrirane socialnovarstvene storitve tako na domu kot v domu starejših. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije pa je izpostavil tudi pomen preventive in aktivnosti s katerimi bi starejši ohranjali zdravje čim dlje, kar bi posledično zmanjšalo potrebo po še dodatnih sredstvih za dolgotrajno oskrbo.
Sara Kovač