fbpx

Direktor Domela samoupravnemu socialistu Mescu nalil čistega vina: Nismo v nobeni stiski, smo pa razočarani, da ne prisluhnete kompromisnim rešitvam!

Predsednik uprave Domel Holdinga Matjazž Čemazar.

Samoupravni socializem, ki ga želi na vso silo uvesti Golobova vlada, vsak dan naleti na kakšno novo oviro v resničnem gospodarstvu, ki se kar ne more načuditi zamislim socialistov na Gregorčičevi. Glavni propagandist delavskega samoupravljanja minister Luka Mesec je za opravičevanje svojega najstniškega dojemanja ekonomije uporabil kar podjetje iz svoji domačih Železnikov – gre za podjetje Domel. Ki pa zdaj očitno noče igrati njegove igre ekonomije za telebane, zato se je oglasilo.

Luka Mesec omenja podjetje Domel kot enega izmer primerov, zakaj je nujna ustanovitev novega birokratskega aparata “direktorata za prenos zasebnega lastništva na zaposlene”.

Kot poroča STA se je Mesec zavzel za reševanje stisk podjetij, kot je Domel, kjer so pred leti del menedžmenta in zaposleni odkupili del podjetja, a je danes zaradi upokojitev skoraj polovica vseh lastnikov zunaj njega. “Domelu grozi nevarnost, da bodo zunanji lastniki sčasoma postali večinski lastniki, pri čemer si ti, v nasprotju z zaposlenimi, želijo predvsem visokih dividend, ne pa višjih plač in boljših delovnih razmer,” trdi Mesec. Škoda, da se na takšno skoraj neverjetno nepoznavanje kapitalsko-gospodarskih trgov in demoniziranje tujih lastnikov ne upajo odzvati v celotnem gospodarstvu, saj bi to več kot pripomoglo k zatiranju toksične klime, ki v Sloveniji vlada do poslovnežev in kapitala. Se je vendarle odzval direktor Domela Matjaž Čemažar in Mescu nalil čistega vina.

Direktor Domela: “Nismo v nobeni stiski.”
“Nismo v nobeni stiski, smo pa razočarani, da minister Mesec in državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič nista prisluhnila kompromisni rešitvi, ki smo jo predlagali. V Domelu smo oporekali zadnji noveli zakona o dohodnini v delu, kjer se prodaja lastnih delnic obdavči kot dividenda, ne kot kapitalski dobiček. Sprememba 90. člena v zakonu o dohodnini je za nas boleča: ministrstvo za finance in Mesec sta sicer prisluhnila našim težavam, a nista našla nobene rešitve. Sprememba zakonodaje pa je poslabšala edini instrument, ki smo ga dobili šele s popravkom zakona pod vlado SDS, za naše notranje lastnike, ki so do deležev prišli večinoma še iz certifikatov, in jih s tem spravlja v neenakovreden položaj.”

Družba Domel (Vir: Facebook)

V Domelu so skupaj z drugimi podjetji, ki imajo podobno strukturo, predlagali spremembo zakona, ki bi dovoljeval izjemo, če gre za pridobivanje lastnih delnic z izključnim namenom prodaje delnic zaposlenim, kar je skladno z zakonom o gospodarskih družbah.

Golobova vlada sabotirala lastniške odkupe deležev podjetij
Golobova vlada je namreč razveljavila vse spremembe Janševe dohodninske zakonodaje, ki je med drugim razveljavila tudi člen zakona o dohodnini, da morajo biti vsi nakupi lastnih deležev družbe obdavčeni kot dividende. Tako ni bilo več treba plačati polnega 25-odstotnega deleža, pri nakupu ali prodaji lastnih delnic, saj se je stopnja z leti nižala, po pravilih davka na kapitalski dobiček – po petnajstih letih davka ni več. Od zdaj naprej bo to zopet možno le pod pogoji kot pred 1. januarjem – se pravi, če družba kotira na borzi – Domel pa ni na borzi. S tem je Golobova vlada praktično onemogočila, da bi podjetja, ki ne kotirajo na borzi, kupovala ali prodajala svoje lastniške deleže, ne da bi pri tem izgubila četrtino vrednosti. Golobova koalicija pa je v ponedeljek razveljavila skoraj vse Janševe popravke dohodninske zakonodaje. Zdaj gre obdavčitev prodaj lastnih deležev svojim družbam spet po sistemu dividend: dobiček bo obdavčen po 25-odstotni stopnji, možnosti obdavčitve po sistemu kapitalskih dobičkov, ko je po 15 letih imetništva davek enak nič (razen če lastne delnice kupi kotirajoča družba), ne bo več.

Domel je v stoodstotnem lastništvu Domela Holdinga. Lastniki Domela Holdinga pa so predvsem zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci. Delnice pa so vinkulirane, kar pomeni, da se jih lahko proda le ob soglasju nadzornega sveta, torej ne drži Meščeva teza, da se lahko podjetje kar tako za hec proda zlobnim tujcem.

Čemaž razloži: “Prenos lastništva, torej prodaja in nakup delnic lastniške družbe, so urejeni v pravilniku: Sprememba lastništva se odvija po naravni poti, saj večina zaposlenih ob upokojitvi delnice zadrži in posledično se zmanjšuje delež kapitala v lasti zaposlenih. Upokojence in nekdanje zaposlene pa družba vsako leto pozove k prodaji delnic, te gredo v sklad lastnih delnic.”

Levica, koordinator Luka Mesec. (Foto: sta)

Vlada ne želi delavske udeležbe v lastništvu ampak nacionalizacijo
Če razpakiramo klopčič Meščevih zablod, gre nekako takole: Meščevi si ne želijo konvencionalnih delavskih solastništev gospodarskih družb. Takšne namreč sedanja zakonodaja že dovoljuje, Domel pa je primer, kjer takšna ureditev tudi deluje – seveda le v obsegu manjših podjetij, ne pa večjih industrijskih konglomeratov. A na vladi takšnega modela ne vzpodbujajo, še več, aktivno ga zatirajo, kot je jasno povedal direktor Domela. Janševa vlada je zakonodajo nakupa in prodaje lastnih delnic davčno olajšala in v prihodnjih letih bi lahko prišlo do več takšnih oblik lastništva. Golobova pa je – skupaj s preostankom dohodninske zakonodaje – to možnost zaprla.

Mesec je napovedal zakonodajo, ki bo “omogočila” odkup delnic od zunanjih lastnikov ter vključitev v lastništvo novih zaposlenih. Trn v peti so mu predvsem upokojenci, ki imajo svoje deleže in bi jih morda premamila kakšna ponudba iz tujine – tu gre zopet tudi za to, da je minister ekonomski in finančni analfabet, hkrati pa ne pozna razmer v podjetju, ki takšne odkupe omogočajo le s privolitvijo nadzornega sveta.

Kaj pravzaprav hočejo Meščevi?
Kaj si torej v resnici želijo Meščevi? Meščevi si želijo tisto pravo delavsko samoupravljanje, kot smo ga poznali v socializmu. Samoupravljanje, kjer sposobni kapitalisti podjetje ustvarijo, financirajo, z njim prodrejo na trg, nato pa ga odkupi oz. nacionalizira “delovno ljudstvo” – se pravi tisti, ki delajo za tekočim trakom in znajo pritiskati na rdeči gumb.

Delavsko samoupravljanje, kot si ga predstavljajo pri Mescu – takemu, ki ne bi skrbelo za profit in produktivnost, ampak izključno za razdelitev plena – je možno le tako, da ga kupi država in potem “podari” delovnemu ljudstvu, za profit pa skrbi tako, da domači trg prisili v nakup izdelkov podkapitaliziranega in na trgu nekonkurenčnega podjetja. Tak sistem je deloval v 20 milijonskem zaporu jugoslovanskega trga.

Danes pa živimo v Uniji s 450 milijoni drugih soborcev, ki se vsi skupaj borijo za isti kos prostotržne pogače, pa so takšne nesocialistične zamislice smešne, hkrati pa nevarne, saj napovedujejo popolno venezualizacijo države. Če želimo še naprej soobstajati v kapitalističnemu svetu, kjer kupujemo izdelke, o katerih včasih nismo mogli niti sanjati, za ceno desetine mesečnega dohodka, potem je nujno, da se znebimo jezdecev socialistične apokalipse, kot sta Mesec in Golob. Ali bomo imeli svoboden in delujoč trg ali pa se bomo spremenili v evropsko Venezuelo. Tretje poti ni.

Andrej Žitnik