fbpx

Dvig plač v javnem sektorju kot gašenje ognja z bencinom: povzročil bi lahko še hujšo inflacijsko spiralo

Foto: EAP

Vlada Roberta Goloba namerava dvigniti plače javnim uslužbencem. Kolikšen bo ta dvig, še ni jasno, saj pogajanja s sindikati namreč še tečejo, a nekaj je jasno, dvig plač ni utemeljen na dejanskih ekonomskih razmerah, hkrati pa je lahko celo nevaren.  Gre za tipično gašenje ognja z bencinom. 

Do dviga plač prihaja na zahtevo sindikatov. Ti so uvodoma zahtevali 12-odstotno povečanje plač, višje celo od napovedane inflacije. Urad za makroekonomske analize je za letošnje leto napovedal 8-odstotno inflacijo. Vlada je pred dnevi ponudila 4-odstotno povišanje in konec leta, ko bi bilo znano, kakšna je bila inflacija v preteklem letu, še uskladitev plačnih nesorazmerij.

V danih razmerah bi lahko kakršenkoli dogovor o dvigu plač, ki bi ga sklenila vlada in sindikati, še poslabšal situacijo, v kateri so se znašli potrošniki. Slovenija ima namreč zgodovinsko visoko zaposlenost in posledično visoko povpraševanje po storitvah in blagu – le to pa je omejeno zaradi zloma dobavnih verig, predvsem pa zaradi vojne v Ukrajini, ki je povzročila zvišanje cen energentov in živil. Kombinacija okoliščin ustvarja povišanje cen (inflacijo), kar pa efektivno zmanjšuje kupno moč gospodinjstev, ki so po ugotovitvah vse bolj pod pritiskom.

Kaj je inflacija?
Inflacija je trend zviševanja potrošniških cen. Pomeni, da lahko z enim evrom kupite manj, kot ste lahko kupili prej, tako v trgovini z živili kot na primer v trgovini z avtodeli. Inflacijo navadno povzroči povečano povpraševanje (na primer potrošniki, ki po dolgem obdobju varčevanja v času covid zaprtij želijo trošiti več kot sicer, ali pa faktorji na strani ponudbe, kot je povečanje stroškov proizvodnje kot tudi težave v proizvodnih verigah, pojasnjuje CNET. V trenutku se s faktorji, ki povečujejo inflacijo, soočamo na domala vseh področjih.

Golobov boj proti ECB
Evropska centralna banka je prvič po letu 2011 zvišala obrestne mere. Te so se zvišale za 0,5 odstotne točke, za 0,25 odstotka več, kot je bilo napovedano. Takšen ukrep ima dve vrsti učinkov. Po eni strani, zmanjšati gospodarsko aktivnost (zaradi držajih kreditov), povečati varčevanje in posledično zmanjšati povpraševanje. Manjša gospodarska aktivnost po drugi strani vpliva na zmanjšana pričakovanja po višjih plačah, kar pomaga ohraniti stabilnost cen. Kumulativni učinek je ukročena inflacija in povečana kupna moč potrošnika.

Napovedan dvig plač javnega sektorja bi torej lahko pomenil le eno. Še dodatno povečanje povpraševanja, dodaten dvig cen in dodatno zmanjšanje kupne moči.

Bizarni boj za poslabšanje finančne slike
Sindikati s tem, kar jim je vlada zaenkrat ponudila, niso zadovoljni. Pogajanja z novo vlado so namreč začeli z zahtevo po 12-odstotem zvišanju, kar za štiri odstotne točne presega napovedi UMAR-ja. Bizarni boj za poslabšanje finančne slike se bo verjetno še nadaljeval. Ministrica za javno upravo je napovedala, da od 4-odstotnega predloga, ki bo državni proračun obremenil za dodatnih 58 milijonov evrov ne bo odstopala, sindikati pa na drugi strani pravijo, da so se pogajanja šele začela. “Pogajanja razumemo kot pogajanja,” je napovedal predsednik SVIZA Branimir Štrukelj, s tem pa nehote povedal naslednje – na rešitev finančnega stanja, bo treba počakati na ECB, EU in spremembo geopolitične slike. Če bi bilo po sindikalno (in tudi po hotenjih vlade), bi državo že davno pognali čez prepad.

Andrej Žitnik