fbpx

Ekonomist Burger: Z nižjo obdavčitvijo dohodka bi postali konkurenčni za privabljanje in ohranjanje talenta

Ekonomist Anže Burger (Foto: STA)

Državni zbor je za potrditev na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o dohodnini. Po zagotovilih vlade novela zavezancem ob nespremenjenih bruto plačah prinaša višje neto dohodke – predlog namreč predvideva občutno povečanje splošne olajšave. Predlagane spremembe podpirajo na Trgovinski zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Gospodarstvo in podjetja torej podpirajo nižjo dohodninsko obremenitev, saj je to ključno za ohranitev strateškega kadra v podjetjih oziroma v Sloveniji. “Slednje je v Sloveniji potrebno razbremeniti, vendar smo previsoko obdavčeni pri nadpovprečnih dohodkih in ne pri nižjih dohodkih,” pa meni ekonomist Anže Burger.

Državni zbor je za potrditev na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o dohodnini, ki med drugim prinaša zvišanje splošne olajšave in s tem višje neto plače za vse. Poslancem opozicije se zdijo takšne spremembe nevarne za vzdržnost javnih financ. Finančni minister Andrej Šircelj je zanikal, da bo zaradi predlaganih sprememb prišlo do ogromnega izpada prihodkov v proračunu. “Prilivi ne bodo upadli za toliko, kot so kazali prvi izračuni,” je dejal in dodal, da so davčni prihodki letos že za petino višji kot lani v tem času in tudi za devet odstotkov višji kot pred dvema letoma.

Vlada predlaga, da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zviša z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. “To za delavca s povprečno plačo pomeni leta 2022 260 evrov več, leta 2023 520 evrov več, leta 2024 780 evrov več in leta 2025 1000 evrov več,” je še povedal Šircelj. Ker je lestvica za odmero dohodnine progresivna, bodo pri višjih plačah prihranki višji, je dodal.

Foto: Pixabay

Smo družba, ki ceni dohodkovno enakost
Po mnenju ekonomista Anžeta Burgerja je dvig splošne olajšave najdražja oblika davčne razbremenitve dohodkov, pri čemer gre sicer v tem primeru za višjo socialno naravnanost. “Slednje je v Sloveniji potrebno razbremeniti, vendar smo previsoko obdavčeni pri nadpovprečnih dohodkih in ne pri nižjih dohodkih,” je pojasnil Burger. Bolj smiselno bi bilo zatorej premikati meje razredov za višje mejne davčne stopnje ali celo odpraviti 50-odstotno dohodninsko stopnjo. “To bi bilo manj boleče za proračun, vendar je tak ukrep težje politično opravičiti v družbi, ki izjemno ceni dohodkovno enakost.”

Foto: Pixabay

Deloma bi lahko izpad dohodkov v proračunu krili z višjo zaposlenostjo, a v tem trenutku ne moremo pričakovati višje zaposlenosti od trenutne. “Zaposlenost je trenutno najvišja v zgodovini Slovenije, zato jo bomo težje povečali brez resne pokojninske reforme in reforme izobraževanja,” še meni Burger. Tudi stopnja brezposelnosti pri 4,3 odstotka je ena najnižjih do sedaj, podobna ravni v pregretem predkriznem letu 2008. Načeloma pa je smiselno razbremeniti delo in del izpada pokriti z naslova višjega nepremičninskega davka, ki bi obdavčil rente. Po njegovem mnenju bi morali več napora usmeriti v zmanjševanje izdatkov sektorja država, saj bodo pritiski zaradi staranja prebivalstva in rasti cen zdravstvenih storitev v prihodnje vedno večji.

Delodajalci podpirajo predlog nižje obdavčitve
Z nižjo obdavčitvijo bi postali konkurenčni za privabljanje in ohranjanje talenta, visoko usposobljene zaposlene, kar bi delodajalci podprli. “Sedaj smo z nizkimi plačami konkurenčni bolj v zaposlitvah z nizko dodano vrednostjo, kar pa je nestimulativno za dolgoročno gospodarsko rast,” je prepričan Burger. Tudi sami smo se obrnili na nekatera slovenska podjetja in jih povprašali, če podpirajo nižjo obdavčitev dohodka. “V podjetju Plastika Skaza podpiramo nižjo dohodninsko obremenitev, saj je to ključno za ohranitev strateškega kadra v podjetjih oziroma Sloveniji,” so nam odgovorili. Tudi v Petrolu razbremenitev plač podpirajo. “Na trgu dela namreč opažamo pomanjkanje razpoložljive delovne sile, posebej v specializiranih ter višje kvalificiranih delih, kot je npr. IT. Razbremenitev plač bi pozitivno vplivala na konkurenčnost slovenskega trga dela v regiji ter posledično povečanje ponudbe na trgu dela,” so nam pojasnili.

Foto: Pixabay

Predlagane spremembe podpirajo tudi na Trgovinski zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. “Iz uvodnega dela predlogov ZDDPO-2S in ZDoh-2AB lahko razberemo, da sta predloga med drugim pripravljena z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji COVID-19 ter z namenom njune administrativne razbremenitve. To pomeni, da bodo predlagane spremembe in dopolnitve ZDDPO-2S in ZDoh-2AB pomembno prispevale k hitrejšemu okrevanju in rasti slovenskega gospodarstva kot tudi k zadržanju kompetentnega kadra na slovenskem trgu dela,” so zapisali.

Predlog novele zakona, ki naj bi bila uveljavljena 1. januarja 2022, tudi določa, da se bodo olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine znova usklajevale z inflacijo. Državni zbor bo predlog novele zakona obravnaval na decembrski seji, ki se začne 13. decembra.

Sara Rančigaj