fbpx

Ekonomist Primož Bohinc: “Padec rasti gospodarstva je povezan z napovedanimi davčnimi obremenitvami”

Primož Bohinc (Foto: Demokracija)

“Menim, da je padec rasti gospodarstva predvsem povezan z napovedanimi davčnimi obremenitvami, ki naše gospodarsko okolje delajo še bolj nekonkurenčno, podjetja pa so se zaradi povečanja stroškov dela primorana odrekati zaposlovanju in tudi investicijam,” je jasen ekonomist Primož Bohinc. 

Spomnimo: novi kazalci Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v tretjem kvartalu letošnjega leta kažejo na drastičen upad gospodarske rasti Slovenije. Naša država je pod vlado Roberta Goloba pristala na dnu. Ob sicer šibki 0,4-odstotni rasti držav OECD in 0,2-odstotni rast držav Evropske unije je Slovenija pristala na repu. Če smo se v drugem kvartalu z 0,2-odstotno rastjo bruto domačega proizvoda še nekako držali nad vodo, smo v tretjem potonili in pristali na neslavnem predzadnjem mestu z 1,4-odstotnim padcem, za nami je le še Latvija z 1,7-odstotno negativno rastjo BDP.

Za mnenje smo se obrnili na ekonomista Primoža Bohinca: “Padec gospodarske aktivnosti je bil zaradi vsesplošne gospodarske situacije v svetu pričakovan, pa vendar ne tako velik in v tako kratkem času. Tako drastičen padec je vsekakor povezan z nastopom nove Golobove vlade, saj časovno sovpada z ukrepi, ki jih je predlagala trenutna vlada,” je prepričan strokovnjak. Padec rasti gospodarstva je po njegovem mnenju predvsem povezan z napovedanimi davčnimi obremenitvami, ki naše gospodarsko okolje delajo še bolj nekonkurenčno, podjetja pa so se zaradi povečanja stroškov dela primorana odrekati zaposlovanju in tudi investicijam. Enako je s potrošnjo, saj ljudje zaradi negotovih časov, ki so pred nami, manj trošijo oziroma so pri trošenju v obdobju visoke inflacije bistveno bolj preudarni. 

Kar bi morala sedanja Golobova vlada storiti, je, da umakne vse napovedane dvige davkov, ter jih nadomestiti celo z davčnimi olajšavami (v primeru investicij z namenom dviga produktivnosti), kar bi pripomoglo k ohranjanju polne zaposlenosti in potrošnje, vse planirane subvencije gospodarstvu pa ciljno usmeriti k povečanju dviga produktivnosti, ki bodo povzročile pozitivne učinke tako na kratek rok zaradi povečanja investicij, predvsem pa na dolgi rok, saj bo gospodarstvo pridobilo na konkurenčnosti, kar pa bo prineslo stabilne stopnje rasti na dolgi rok in večjo odpornost na tržne pretrese.

Domen Mezeg